Jedro

V obravnavani zadevi je tožnica postavila odškodninski zahtevek v višini 400.000,00 SIT, ki revizijske vrednosti ne dosega. Revizija zoper pravnomočni sklep zato ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo tožnice, s katero je, kot nadomestilo za neizrabljen dopust v letu 2002, zahtevala priznanje delovne dobe za čas od 1.12.2002 do 31.12.2002, plačilo plače za ta mesec in še posebej tudi odškodnino zaradi neizkoriščenega letnega dopusta. Ugotovilo je, da je bila med strankama v sporu, ki je tekel pred istim sodiščem pod opr. št. III Pd 175/2003, sklenjena sodna poravnava, ki vklučuje tudi odškodnino za neizrabljen letni dopust, kar je predmet spora v tem postopku.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Tožnica vlaga revizijo zoper "sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 902/2004-2 z dne 11.11.2004" zaradi "kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku". Navaja, da je sodišče druge stopnje pritožbi tožnice sicer ugodilo in sklep prvostopnega sodišča opr. št. II Pd 1595 z dne 21.4.2004 razveljavilo, hkrati pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je na podlagi listinskih dokazov v spisu ugotovilo, da je bila med strankama sklenjena poravnava, vendar je tožnica v svojih laičnih vlogah navajala, da predmetni zahtevek za odškodnino zaradi neizkoriščenega letnega dopusta ni identičen zahtevku, ki je bil predmet sodne poravnave. Iz listinskih dokazil je sicer res mogoče sklepati, da gre za identične zahtevke, vendar bi kljub temu sodišče moralo zaradi popolne razjasnitve dejanskega stanja opraviti obravnavo.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Predvsem je revizija površna in povsem pavšalna. Vložena je zoper pravnomočno sodbo, čeprav sodišče v tem postopku ni izdalo nobene sodbe. Sodišče druge stopnje tudi ni ugodilo pritožbi tožnice zoper sklep z dne 21.4.2004, temveč zoper sklep z dne 27.5.2004, s katerim sta bili pritožbi tožnice zoper sklep z dne 21.4.2004 zavrženi kot prepozni.

V reviziji ni izrecno navedeno, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka tožnica uveljavlja kot revizijski razlog. Iz skopih navedb pa izhaja kot edini očitek, da sodišče ni opravilo glavne obravnave, torej naj bi šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa po izrecni določbi 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP ni revizijski razlog.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijani sklep preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Obseg revizijske presoje določi torej stranka sama s svojimi revizijskimi navedbami. Po teh pa tožnica revizijo vlaga le zoper odločitev sodišč o zahtevku za plačilo odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP se revizija lahko vloži tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Za tek primer gre tudi v obravnavani zadevi.

Vendar pa po izrecni določbi drugega odstavka 384. člena ZPP v takih primerih revizije ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo.

Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščeni letni dopust je denarni zahtevek. Gre torej za premoženjski spor, v katerem je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). V obravnavani zadevi je tožnica postavila odškodninski zahtevek v višini 400.000,00 SIT, ki revizijske vrednosti ne dosega. Revizija zoper pravnomočni sklep zato ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).