Jedro

V vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik navaja, da želi brezplačno pravno pomoč za svetovanje in nadaljnje postopke v zvezi z žalitvami, ki jim je bil izpostavljen v domu upokojencev, kjer živi. Prav za takšen primer pa ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

To velja tudi v primeru, ko gre za postopke v zvezi s kaznivimi dejanji razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja ali za odškodninske spore zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, kjer ZBPP v prvi in tretji alineji 8. člena predpisuje posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč. Gre za specifične okoliščine (za sprožitev kazenskega postopka mora oškodovanec verjetno izkazati obstoj pravno priznane škode, v odškodninskih sporih pa, da je storjeno dejanje vplivalo na njegov materialni in družbeni položaj), ki morajo biti podane, za to pa je potrebna preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov ter seznanitev upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so za njegov pravni položaj pomembne. To pa tožniku omogoča prav pravno svetovanje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 100/2018 z dne 30. 1. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik v svoji prošnji in njeni dopolnitvi navaja, da želi brezplačno pravno pomoč v postopku zaradi žalitev, poniževanja in obrekovanja zoper uslužbenke A. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnika v skladu z določbo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) med drugim pozval, da predloži oziroma izkaže pravno priznano škodo, ki mu je nastala z dejanji zaposlenega oziroma zaposlenih, tožnik pa je zgolj navedel, da je bil zaradi navedenega dogodka prizadet, pri čemer ni z ničemer izkazal, da bi mu bila zaradi domnevnih žalitev, poniževanj in obrekovanj povzročena pravno priznana škoda, prav tako ni z ničemer izkazal, da so le-te bile resnično izrečene oziroma da je zaradi le-teh vložil kazensko ovadbo oziroma sprožil kazenski postopek.

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da iz medijev ve, da je za zadeve, kot je njegova, mogoče sprožiti postopek pred sodiščem. Glede kazenske ovadbe so mu na policiji rekli, da se s takimi rečmi ne ukvarjajo in da mora vložiti civilno tožbo. Meni torej, da ga nekdo zavaja in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožnik je dne 19. 1. 2018 priporočeno po pošti vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri navaja, da je bil s strani osebe, ki je zaposlena v domu upokojencev, kjer živi, pred svojimi sostanovalci zasramovan, poniževan, ozmerjan in še kaj. Zato prosi za dodelitev odvetnika za svetovanje in nadaljnje postopke. Po prejemu te prošnje je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pozval, naj svojo prošnjo dopolni tako, da podpiše obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navede kakšen zahtevek želi vložiti pri sodišču, vrsto postopka, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, in izkaže pravno priznano škodo, ki mu je nastala z dejanjem zaposlenega v domu upokojencev. Tožnik je na ta poziv odgovoril z dopisom, v katerem je opisal okoliščine dogodka, zaradi katerega se je počutil prizadetega in ponižanega in v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč. Po prejemu te vloge je organ za brezplačno pravno pomoč izdal v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo.

6. Brezplačna pravna pomoč se po ZBPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Oblike brezplačne pravne pomoči določa 26. člen ZBPP, ki v prvem odstavku pravi, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje; za sestavo overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 26. člena ZBPP).

7. Za pravno svetovanje šteje proučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

8. Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP).

9. Brezplačna pravna pomoč se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako, da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alinea drugega odstavka 28. člena ZBPP).

10. V vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik navaja, da želi brezplačno pravno pomoč za svetovanje in nadaljnje postopke v zvezi z žalitvami, ki jim je bil izpostavljen v domu upokojencev, kjer živi. Prav za takšen primer pa ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

11. To velja tudi v primeru, ko gre za postopke v zvezi s kaznivimi dejanji razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja ali za odškodninske spore zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, kjer ZBPP v prvi in tretji alineji 8. člena predpisuje posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč. Gre za specifične okoliščine (za sprožitev kazenskega postopka mora oškodovanec verjetno izkazati obstoj pravno priznane škode, v odškodninskih sporih pa, da je storjeno dejanje vplivalo na njegov materialni in družbeni položaj), ki morajo biti podane, za to pa je potrebna preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov ter seznanitev upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so za njegov pravni položaj pomembne. To pa tožniku omogoča prav pravno svetovanje, za kar je tudi prosil v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 28. člena ZBPP), za eventualne nadaljnje postopke pa je mogoče dodelitev brezplačne pravne pomoči vezati na končanje posameznih faz postopka (kot to izrecno določa druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

12. Organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedenih določb 26. in 28. člena ZBPP pri svoji odločitvi ni upošteval, kar pomeni, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo. Glede na to je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve določiti primerno obliko in obseg brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč pri tem tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.