Posredovanje EMŠO in naslova tožene stranke iz registra stalnega prebivalstva

Datum

03.02.2023

Številka

07120-1/2023/41

Kategorije

Sodni postopki, Upravne enote, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 27. 1. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko kot upravna enota iz registra stalnega prebivalstva posredujete uporabniku (fizična oseba v vlogi tožeče stranke) EMŠO in naslov tožene stranke, ki je v konkretnem primeru sodnica na okrajnem sodišču. Uporabnik je po vašem mnenju izkazal pravni interes s sklepom drugega sodišča, s katerim je bil pozvan za dopolnitev tožbe z naslovom tožene stranke.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Tožnik v pravdnem postopku je na podlagi izkazanega pravnega interesa oziroma zakonitega interesa upravičen, da od upravne enote pridobi naslov tožene stranke, ne glede na to, kdo je ta oseba; verodostojen sklep sodišča za dopolnitev tožbe je lahko ustrezen izkaz pravnega oziroma zakonitega interesa.

IP v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga, ki bi tožeči stranki še pred začetkom pravde omogočala, da neposredno oziroma samostojno pridobi EMŠO tožene stranke iz zbirk, katerih osebne podatke uporabnikom po zakonu zagotavljajo upravne enote.

Obrazložitev

Drugi odstavek 34. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) v konkretnem primeru ne daje neposredne pravne podlage za pridobitev naslova tožene stranke, ker se sklicuje na drug zakon ter alternativno na privolitev posameznika, ki je tožeča stranka nima.

Posredovanje naslova prebivališča tožeči stranki kot uporabniku osebnih podatkov je v konkretnem primeru dopustno na dveh pravnih podlagah:

1.ZVOP-2 v četrtem odstavku 39. člena določa, da upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja (opomba: torej tudi v pravdnem postopku pred sodiščem), naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

2.Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 148. členu določa, da je upravljalec zbirke podatkov (opomba: torej tudi upravna enota) dolžan stranki, ki izkaže pravni interes, sporočiti naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje (opomba: tožena stranka je tista, ki ji je treba vročiti tožbo, vloženo pri sodišču strani tožeče stranke). Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde.

V konkretnem primeru tudi poziv ali sklep sodišča za dopolnitev tožbe nedvomno dokazuje, da je bila civilna tožba formalno vložena pri določenem sodišču. Začetek pravde nastopi šele z vročitvijo tožbe toženi stranki.

Obe pravni podlagi – ob izpolnjevanju predpisanih pogojev in siceršnjih varnostnih zahtev (npr. izkazana identiteta tožeče stranke, ustrezna določenost tožene stranke, verodostojnost sodnega sklepa) – enakovredno omogočata pridobitev zahtevanih podatkov, ne glede na to, na koga se ti podatki nanašajo (npr. tudi na javne funkcionarje). Toda zgornji dve podlagi očitno ne dajeta pravne podlage za posredovanje EMŠO tožene stranke. IP v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga, ki bi tožeči stranki še pred začetkom pravde omogočala, da neposredno pridobi EMŠO tožene stranke. Drugače je na primer, če bi zahtevo vložil odvetnik ob izpolnjevanju pogojev iz 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv).

Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v inšpekcijskih in pritožbenih postopkih. Četrti odstavek 41. člena ZVOP-2 določa, da če je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc (sem spada tudi predmetna zbirka osebnih podatkov) ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ, torej IP. Kadar ta zavrne zahtevo ali kadar na prvi stopnji odloča nadzorni organ sam, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor. Šele v drugostopenjskemu postopku bi se, po seznanitvi z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami ter presoji relevantnih pravnih podlag, IP lahko dokončno in konkretno opredelil do obravnavanega vprašanja.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka