Jedro

Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo sklep, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Hitrost postopka z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu otrokovega položaja in ni sama sebi namen. Prva nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče prve stopnje je sklep, s katerim je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, zavrnilo, izdalo pred vročitvijo predloga nasprotnima udeležencema in brez oprave naroka. Izvedlo je sicer dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, kljub temu, da je ta predlagal, da se prvi nasprotni udeleženki dovoli vpis mld. B. B. v Osnovno šolo C. in da otrok obiskuje pouk v podružnični šoli D., pa nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se do predloga opredeli ter poda relevantne navedbe in predlaga dokaze. Samo sodišče pa tudi ni opravilo nobenih poizvedb, kljub temu, da na interese otroka sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se prvi nasprotni udeleženki A. A. dovoli vpis mld. B. B., roj. 2014, v Osnovno šolo C., in da obiskuje pouk v Podružnični šoli D., pri čemer ugovor ne zadrži izvršitve začasne odredbe.

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da predlogu predlagatelja ugodi, podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožnica uvodoma povzema odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje ter navaja, da je odločitev sodišča nepravilna, najmanj pa preuranjena. Sodišče namreč v zvezi s predlogom za začasno odredbo ni izvedlo nobenega dokaznega postopka za ugotavljanje, ali je mld. B. B. v trenutni situaciji ogrožen in je odločitev preneslo na redno odločanje, ki lahko traja par let. Pred odločitvijo ni pridobilo dodatnega mnenja CSD, ni opravilo poizvedb in pridobilo mnenja Osnovne šole E. v zvezi z odsotnostjo, šolanjem na domu, izpolnjevanjem šolskih obveznosti in angažiranostjo prve nasprotne udeleženke pri tem. O stanju in ogroženosti otroka se ni prepričalo z opravo razgovora z mld. B. B., niti ni razpisalo obravnave, na kateri bi lahko preverilo stanje ogroženosti otroka, pač pa je odločitev preložilo v nedoločen čas. Upoštevalo je le navedbe predlagatelja in dve elektronski sporočili drugega nasprotnega udeleženca, prvi nasprotni udeleženki pa ni bila dana možnost enakopravne obravnave v postopku odločanja o začasni odredbi.

Drži, da v postopkih za izdajo z začasne odredbe zadošča, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, vendar sodišče razen vpogleda v predlog s prilogami in v spis II N 000/2021 ni izvedlo nobenega drugega dokaza, ki bi bil lahko podlaga, da brez razpisa obravnave ali dodatnih poizvedb predlog zavrne. Prav tako drži, da je treba skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča Up-410/10 pri odločanju o začasnih odredbah v družinskih zadevah uporabiti restriktiven pristop, vendar pa je sodišče napačno presodilo, da korist mld. B. B. ni ogrožena.

Po stališču sodišča pravica mld. B. B. do šolanja ni kršena, kar je otrok vpisan v OŠ E., dolžnost obeh staršev pa je, da poskrbita za otrokovo redno šolanje, a samo sodišče ugotavlja, da drugi nasprotni udeleženec te dolžnosti ne izpolnjuje, temveč sebično vztraja pri zahtevi, da otrok obiskuje dosedanjo šolo. Sodišče spregleda tudi dejstvo, da je bila mld. B. B. izredna začasna odsotnost obiskovanja šole OŠ E. odobrena zgolj do 30. 9. 2022. V to, na kakšen način in ali sploh bo mld. B. B. po tem datumu nadaljeval šolanje, se sodišče ne spušča. Sodišče sledi stališču predlagatelja, da je vožnja na relaciji D. – E. – D. (30 minut v eno smer, vendar le v primeru, da vožnja ne poteka v jutranji ali popoldanski konici) za otroka nekoliko obremenjujoča, ne upošteva pa dejstva, da prva nasprotna udeleženka vsakodnevnih jutranjih in popoldanskih prevozov ne more vršiti, ker skrbi za novorojenčka, medtem ko spomladi, ko je vožnje vršila, novorojenčka še ni bilo. Drugih oseb, ki bi lahko vršile prevoze namesto prve nasprotne udeleženke, ta nima. Nasprotna udeleženka nasprotuje tudi stališču sodišča, da je mld. B. B. zgolj trenutno prikrajšan za spremljanje pouka, kar sicer ni v njegovo največjo korist, vendar pa gre zgolj za začasno situacijo, mld. B. B. pa je bister deček, ki bo zamujeno lahko nadoknadil, prva nasprotna udeleženka pa je zagotovila, da bo po svojih zmožnostih otroka poučevala doma. Preložitev odločitve na konec rednega sodnega postopka ni zgolj začasna situacija in v korist mld. B. B. ni, da se bo celo šolsko leto 2022/23 šolal na domu. Nasprotna udeleženka tudi ni usposobljena za podajanje znanja otroku, poleg tega skrbi še za novorojenčka in z neobiskovanjem ali nerednim obiskovanjem šole mld. B. B. nedvomno grozi nepopravljiva škoda. Restriktiven pristop, za katerega se je odločilo sodišče prve stopnje, je v tem primeru prekomeren. Škoda, ki bo povzročena s tem, ko mld. B. B. ne bo obiskoval pouka oziroma ga ne bo obiskoval redno, bo nedvomno neprimerno večja, kot bi bila, če bi obiskoval bližnjo podružnično šolo. Situacija, ko mld. B. B. celo šolsko leto ne bo obiskoval pouka (vsaj ne redno) je zanj ogrožujoča in jo je treba ob popolni nepripravljenosti drugega nasprotnega udeleženca (ki niti stikov ne izvaja redno) do sodelovanja, rešiti s pomočjo začasne odredbe sodišča. 3. Drugi nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da nima pripomb in je svoje stališče podal v predlogu z dne 16. 9. 2022. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 161. členu Družinskega zakonika (DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok ogrožen tudi, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev (storitve ali opustitve) utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju. Z začasno odredbo se uredi položaj v družini, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj.

6. Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe na prešolanje mld. B. B. zavrnilo z razlogi: da otrokova pravica do šolanja ni kršena, saj je vpisan v OŠ E., starša pa sta dolžna poskrbeti za otrokovo redno šolanje; da je vožnja na relaciji D. – E. – D. verjetno za malega otroka nekoliko obremenjujoča, ni pa nemogoča oziroma za otroka ogrožujoča, saj se je tudi spomladi v istem letu takrat še pol leta mlajši otrok vsak dan vozil v šolo iz D. v E., pa predlagatelj tedaj ni zaznal ogroženosti otroka; da predlagatelj le pavšalno zatrjuje, da je otroku v dani situaciji onemogočena integracija in socializacija v okolju, v katerem živi, obiskovanje osnovne šole v kraju bivanja pa tudi ni edini način navezovanja stikov otroka z vrstniki, saj se lahko z vrstniki povezuje tudi v okviru izvenšolskih dejavnosti v lokalnem okolju, na dvorišču in podobno; da predlagatelj ni pojasnil, zakaj bo B. B. stigmatiziran; da v situaciji, ko ne obiskuje šole, B. B. občuti stisko, da je trenutno prikrajšan za spremljanje pouka, kar ni v njegovo največjo korist, ker gre le za začasno situacijo in ker je bister deček, pa bo zamujeno lahko nadoknadil, mati pa je zagotovila, da bo po svojih zmožnostih otroka poučevala doma (A2). Sodišče je zaključilo, da ni mogoče, brez ugotavljanja vseh okoliščin, izpeljati zaključka, da je otrok ogrožen. Ker je vodilo sodišča pri odločanju o začasnih odredbah v družinskih zadevah restriktivni pristop, je torej predlog za izdajo začasne odredbe sodišče prve stopnje zavrnilo.

7. Prva nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče prve stopnje je sklep, s katerim je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, zavrnilo, izdalo pred vročitvijo predloga nasprotnima udeležencema in brez oprave naroka. Izvedlo je sicer dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, kljub temu, da je ta predlagal, da se prvi nasprotni udeleženki dovoli vpis mld. B. B. v Osnovno šolo C. in da otrok obiskuje pouk v podružnični šoli D., pa nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se do predloga opredeli ter poda relevantne navedbe in predlaga dokaze. Samo sodišče pa tudi ni opravilo nobenih poizvedb, kljub temu, da na interese otroka sodišče pazi po uradni dolžnosti.

8. Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo sklep, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Takrat, ko sodišče ob prejemu začasne odredbe podvomi v verjetnost izkazanosti trditev in dejstvo ogroženosti otroka, pa ni razloga, da bi hitelo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Hitrost postopka z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se otrokov položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede tudi druge dokaze, lahko razpiše narok in v primeru, kot je konkretni, ko je predlog vložil CSD, nasprotnima udeležencema omogoči, da se o predlogu izjavita. Otrokovo korist mora namreč sodišče prve stopnje varovati po uradni dolžnosti (četrti odstavek 7. člena DZ).1

9. Nasprotna udeleženka je lahko tako svoje navedbe podala šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Utemeljeno navaja, da je sodišče spregledalo dejstvo, da je bila mld. B. B. izredna začasna odsotnost obiskovanja šole OŠ E. odobrena le do 30. 9. 2022 ter opozarja, da je predlagateljica (kot je ugotovilo tudi sodišče) 19. 6. 2022 nastopila porodniški dopust in poleti rodila drugega otroka (zato trdi, da vsakodnevnih jutranjih in popoldanskih prevozov iz D. v E. ne more vršiti, ker skrbi za novorojenčka, medtem ko v času, ko je B. B. v šolo še vozila, skrbi za novorojenčka ni bilo). Navaja tudi, da nasprotna udeleženka ni usposobljena za podajanje znanja, da poleg tega skrbi za novorojenčka ter da preložitev odločitve na končanje rednega sodnega postopka ni le začasna situacija in otroku ni v korist. Nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja tudi na možnost izvedbe naroka ter potrebnost poizvedb v šoli glede šolanja mld. B. B. na domu in izpolnjevanja šolskih obveznosti, angažiranja prve nasprotne udeleženke pri tem ter o njegovem statusu po poteku odobrene odsotnosti iz šole (30. 9. 2022).

10. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi prve nasprotne udeleženke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju navedb nasprotnih udeležencev ter po izvedenem dokaznem postopku (tudi s pridobitvijo podatkov glede otrokovega šolanja) ponovno presodi, ali je korist mld. B. B. brez takojšnje zamenjave šole ogrožena. Po potrebi naj opravi tudi narok, nato pa o predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno odloči. 11. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odvisna od odločitve o glavni stvari, zato je pridržana za končno odločbo.

1 Glej sklep VSL IV Cp 674/2020.