Jedro

Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogu obrazložilo, da je predpostavka za stransko intervencijo po prvem odstavku 199. člena ZPP poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Ta interes mora intervenient obrazložiti in z verjetnostjo izkazati, tega pa pritožnik po oceni sodišča ni zmogel.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu družbe A., d. o. o., za stransko intervencijo ugodi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog družbe A., d. o. o., za stransko intervencijo na strani tretje nasprotne udeleženke B., d. o. o..

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje vlagatelj predloga za stransko intervencijo A., d. o. o., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1. Pritrjuje ugotovitvi sodišča, da ne odgovarja za ravnanja tretje nasprotne udeleženke in da ni izvajal nobenih gradbenih ali podobnih del, ni projektiral ali izvajal storitev nadzora. Kljub temu pa meni, da je odločitev napačna. Pritožnik je namreč izdelal geološko geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja opornega zidu. Iz predloga predlagateljev izhaja, da ne vedo, v čem je vzrok nastanka njihove domnevne škode in kdo je zanjo odgovoren. Ta vzrok bo ugotovil šele predlagani izvedenec. Glede na izjemno široko zastavljeno izvedensko delo je povsem mogoče, da bo ugotovil, da je vzrok domnevne škode morda v IZP oziroma DGD2, zato je interes za vstop pritožnika v postopek nedvomno izkazan. Tudi predlagatelji so v vlogi z dne 11. 9. 2025 opozorili, da bo postavljeni izvedenec preučil pritožnikovo poročilo in na njegovi podlagi podal strokovne ugotovitve. Pritožniku mora biti zato omogočeno, da sodeluje pri izvedbi dokaza, v okviru katere se bodo preučevale tudi njegove ugotovitve. Predlaga spremembo sklepa tako, da se stranska intervencija dovoli, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predmetna zadeva se vodi zaradi zavarovanja dokazov z izvedbo samostojnega dokaznega postopka z izvedencem po 264. in 268.a členu ZPP z namenom ugotovitve vzroka škode na hišah predlagateljev in sprejetja ukrepov za njihovo odpravo ter z namenom morebitnega uveljavljanja odškodnine.

6.Predlagatelji kot enega izmed možnih vzrokov škode problematizirajo tudi gradbeni projekt (izgradnja parkirišča in izkop gradbene jame pred tovarno), v katerem kot investitor nastopa tretja nasprotna udeleženka. Tretja nasprotna udeleženka je zato zahtevala, da naj sodišče po 204. členu ZPP o postopku obvesti vse deležnike, ki so sodelovali pri projektu. Utemeljevala je, da jih je treba vključiti v postopek, da bodo izvedencem lahko postavljali ustrezna vsebinska vprašanja in pripombe na ugotovitve, ki se bodo v bistvenem nanašale na ustreznost izvedbe njihovih del in storitev. Sodišče je s sklepom z dne 10. 4. 2025 predlog sprva zavrnilo, po razveljavitvi odločitve s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1165/2025 z dne 10. 7. 2025 pa je s sklepom z dne 29. 7. 2025 predlogu ugodilo in o postopku obvestilo izvajalce kot potencialne stranske interveniente.

7.Med njimi je bil tudi pritožnik A., d. o. o., ki je z vlogo z dne 25. 8. 2025 priglasil stransko intervencijo na strani tretje nasprotne udeleženke. Navedel je, da ima interes, da tretja nasprotna udeleženka v postopku uspe, saj bi slab izid postopka lahko vplival na njegov pravni položaj, ker mu je tretja nasprotna udeleženka naročila uvodno geološko testiranje in sestavo geološko geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja opornega zidu. Tretja nasprotna udeleženka in pritožnik sta bila tako v pravno poslovnem razmerju, sodba v morebitni pravdi pa lahko posredno vpliva tudi na položaj pritožnika.

8.Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogu obrazložilo, da je predpostavka za stransko intervencijo po prvem odstavku 199. člena ZPP poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Ta interes mora intervenient obrazložiti in z verjetnostjo izkazati, tega pa pritožnik po oceni sodišča prve stopnje ni zmogel. V naročniškem razmerju med tretjo nasprotno udeleženko in pritožnikom slednji kot prevzemnik posla za uspeh posla ne odgovarja, samo naročniško razmerje tudi ne vzpostavlja njegove obveznosti do tretjih. Prav tako iz poročila, ki ga je izdelal pritožnik in v katerem je zaključil, da je gradnja na tem terenu možna, ter tretji nasprotni udeleženki dal priporočila glede temeljenja objekta, zasipa opornega zidu in vzpostavitve nadzora pri gradnji, ne izhaja, da bi v primeru neuspeha tretje udeleženke v pravdi do nje imel kakršnekoli obveznosti. Dodatnih pojasnil, kako bi odločitev v morebitni pravdi lahko vplivala na njegov pravni položaj, pritožnik po mnenju sodišča prve stopnje v svoji vstopni izjavi ni podal, zato je z izpodbijanim sklepom njegov predlog za stransko intervencijo zavrnilo.

9.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je odločitev napačna, in ugotavlja, da je pritožnik podal sicer skromno, a vseeno zadostno trditveno in dokazno podlago, s katero je utemeljil obstoj svojega pravnega interesa za vstop v postopek. Izkazal je obstoj materialnopravnega razmerja s tretjo nasprotno udeleženko (mandatna pogodba), prav tako pa je podal dovolj konkretizirane navedbe, da je iz njih mogoče vsaj implicitno razbrati tudi utemeljitev, zakaj oziroma kako utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Pritožnik namreč uveljavlja, da je za tretjo nasprotno udeleženko opravil uvodno geološko testiranje in zanjo sestavil geološko geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja opornega zidu, na podlagi česar so bila opravljena gradbena dela, ki potencialno lahko pomenijo izvor škode za predlagatelje. Neugoden izid postopka za tretjo nasprotno udeleženko v smislu ugotovitve njene odgovornosti za nastalo škodo bo posledično lahko pomenil tudi odgovornost pritožnika zaradi morebitnih napak v opravljenem delu, zato mu je zavarovanje lastnih pravnih interesov v obliki dovolitve stranske intervencije treba zagotoviti že v tem postopku.

10.Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu družbe A., d. o. o., za stransko intervencijo ugodilo (3. točka 365. člena ZPP).

11.Ker je bil s pritožbo izpodbijan sklep, ki ne predstavlja končne odločitve v tem postopku, priglašeni pritožbeni stroški predstavljajo del pravdnih stroškov, o katerih bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

2Kratica IZP pomeni idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev, kratica DGD pa projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (op. pritožbenega sodišča).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 199, 199/1, 204, 264, 268a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.