Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za podajo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Da gre za zelo zahtevno mnenje izhaja že iz tega, da sta bila v predmetni zadevi postavljena dva izvedenca, da je vsak od izvedencev podal tudi več dopolnilnih izvedenskih mnenj, nadalje je ključen tudi obseg dokumentacije (260 strani sodnega in upravnega spisa in 341 strani zdravstvenega kartona). Gre očitno za strokovno zahtevno mnenje, kot je to izvedenka obrazložila ob podaji stroškovnika oziroma tudi v odgovoru na pritožbo. Za podajo mnenja je preštudirala tudi tujo literaturo, ki jo navaja v izvedenskem mnenju. Izvedenka je pri izdelavi izvedenskega mnenja morala uporabiti metode in postopke, ki so pomembni za odgovore na zastavljena vprašanja sodišča, pri čemer je prepričljivo pojasnila, da je predvsem analiza zahtevala natančno proučitev vsakega detajla in da je bilo te detajle potrebno strniti v logičen in razumljiv analitični zaključek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 30. 10. 2020.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano I. točko izreka sklenilo, da se sodni izvedenki dr. A.A., dr. med., specialistki medicine dela, prometa in športa, prizna nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 888,00 EUR.

2. Zoper tako odločitev je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje previsoko odmerilo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, kot tudi nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je namreč izvedenki priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (zdravstveni karton - 341 strani) v višini 255,00 EUR. Izvedencu, ki je bil postavljen pred tem pa je za zdravstveni karton - 161 strani priznalo 102,00 EUR. Zakaj taka razlika sodišče prve stopnje ni pojasnilo. Tožena stranka odpira vprašanje, ali je zdravstveni karton res tako obsežen. Glede nagrade pa tožena stranka navaja, da je sodišče izvedenki priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja v višini 460,00 EUR. Iz pojasnila izvedenke ne izhaja, da je izdelava predmetnega mnenja terjala nadpovprečno angažiranost izvedenke ter študij strokovne literature. Navedb izvedenke, da je bilo potrebno za verodostojne odgovore na vprašanja zelo natančno prebrati in preštudirati številne podatke in drobne detajle iz medicinske dokumentacije, brez konkretne opredelitve, kaj natančneje je to obsegalo in predvsem v čem se kaže ta analiza oziroma ekspertiza (ki se za standard zelo zahtevnega mnenja zahteva), ni mogoče šteti kot obrazložitev standarda zelo zahtevnega mnenja. V skladu z obsežno sodno prakso mora standard "zelo zahtevno" jasno izstopati od tovrstnih mnenj in sicer po zahtevnosti in obsežnosti. Tudi navedba treh knjig, ki po naslovu kažejo na generalno presojo delovne zmožnosti, ne pa na specialno problematiko tožnikovih zdravstvenih težav, ne ustreza dotičnemu standardu zelo zahtevnega mnenja. Izvedenka je odgovorila na običajna vprašanja v primerljivih zadevah, ko gre za vprašanje začasne nezmožnosti za delo. Kot izhaja iz sodne prakse pritožbenega sodišča kot npr. Psp 71/2018 in Psp 43/2014, se takšna mnenja ocenjujejo kot zahtevna izvedenska mnenja. Od 11 strani, ki jih obsega celotno mnenje, se namreč na devetih straneh navaja dokumentacija in podatki iz spisa, medtem ko je mnenje podano le na dveh straneh. Tudi navedba izvedenke, da prvotni izvedenec ni uspel zadovoljivo opraviti svojega dela, ne more biti argument za dosego standarda zelo zahtevnega mnenja. Sodišče bi moralo dejansko stanje najprej razčistiti s prvim izvedencem, ne pa da je za podajo izvedenskega mnenja postavilo drugega izvedenca. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se izvedenki prizna nižja nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije in sicer v višini 102,00 EUR ter nagrada za zahtevno izvedensko mnenje v višini 306,00 EUR.

3. V zvezi s podano pritožbo je odgovor posredovala sodna izvedenka, ki je pojasnila, da natančno šteje vse strani v dokumentaciji. Pri tožniku je bilo 80 strani samo v evidenčnih listih, ostalo so bili izvidi v zdravstvenem kartonu o aktualni bolezni in tudi o ostalih preteklih zdravstvenih težavah ter razne odločbe. Skupaj dokumentacija znaša 341 strani. Kaj je gledal prejšnji izvedenec pri pravi izvedenskega mnenja pa izvedenka ne more presojati. Izvedensko mnenje je bilo ne le zaradi dokumentacije v zdravstvenem kartonu tožnika, temveč zaradi kompleksnosti navidez "enostavne" problematike, zelo zahtevno. Prvi izvedenec je po podanem izvedenskem mnenju še trikrat odgovarjal na postavljena vprašanja z dopolnilnimi izvedenskimi mnenji, pa do dokončne rešitve sodišče, na podlagi njegovih odgovorov, ni moglo priti. Za izvedenko je bila tako naloga še težja. Prvi izvedenec pri pravi izvedenskega mnenja ni pregledal nobene literature (vsaj omenjal je ni), temveč je vrednotil le posamezne izvide. Niso "samo tri knjige" tiste, ki pripeljejo do rešitve, čeprav za toženo stranko neželjene. S pomočjo literature se je potrebno vživeti v položaj tožnika in ga umestiti na delovno mesto, ki ga opravlja, in ki je opisano v delovni dokumentaciji. Prav zato je pregled literature tako pomemben.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

6. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče s sklepom opr. št. VI Ps 74/2020 z dne 17. 6. 2020 za podajo mnenja postavilo sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Po večkratnih dopolnitvah mnenja, se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo podajo izvedenskega mnenja zaupalo drugemu izvedencu. S sklepom VI Ps 74/2020 z dne 19. 10. 2020 je tako za podajo izvedenskega mnenja imenovalo izvedenko MDPŠ dr. A.A.. Za rešitev predmetne zadeve so pravno irelevantne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje dejansko stanje razčistiti s prvotnim izvedencem, ne pa da je postavilo drugega izvedenca. V predmetni zadevi je sporna odmera izvedenine, ne pa vprašanje, ali je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP, ki se nanašajo na dokazovanje z izvedencem.

7. Nova izvedenka je dne 30. 10. 2020 podala pisno izvedensko mnenje. Predložila je obrazložen stroškovnik iz katerega izhaja, da uveljavlja priznanje nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je predlogu sodne izvedenke sledilo.

8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik)2 v 42. členu določa, da sodišče zahtevnost izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter upošteva druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca.

9. Izvedenka je v stroškovniku pojasnila, da je preštudirala spis, ki obsega 250 strani ter dodatno dokumentacijo in sicer zdravstveni karton, ki obsega 341 strani. Kot to uveljavlja tožena stranka v pritožbi je sicer prvi sodni izvedenec v stroškovniku navedel, da naj bi dodatna dokumentacija obsegala 161 strani. Iz tega pa ni razvidno, ali je mišljena celotna dokumentacija ali zgolj dokumentacija, ki jo je izvedenec pregledal. Glede na pojasnilo sodne izvedenke dr. A.A., da je bilo 80 strani samo v evidenčnih listih, ostalo so bili izvidi v zdravstvenem kartonu o aktualni bolezni in tudi o ostalih preteklih zdravstvenih težavah ter razne odločbe in da ta dokumentacija skupaj znaša 341 strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sodni izvedenki za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (zdravstveni karton) utemeljeno priznalo 255,00 EUR. Nenazadnje tožena stranka s tem v zvezi ni predložila nobenega drugega dokaza, temveč se je zgolj sklicevala na stroškovnik, ki ga je podal prvi izvedenec.

10. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za podajo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Da gre za zelo zahtevno mnenje izhaja že iz tega, da sta bila v predmetni zadevi postavljena dva izvedenca, da je vsak od izvedencev podal tudi več dopolnilnih izvedenskih mnenj, nadalje je ključen tudi obseg dokumentacije (260 strani sodnega in upravnega spisa in 341 strani zdravstvenega kartona). Gre očitno za strokovno zahtevno mnenje, kot je to izvedenka obrazložila ob podaji stroškovnika oziroma tudi v odgovoru na pritožbo. Za podajo mnenja je preštudirala tudi tujo literaturo, ki jo navaja v izvedenskem mnenju. Izvedenka je pri izdelavi izvedenskega mnenja morala uporabiti metode in postopke, ki so pomembni za odgovore na zastavljena vprašanja sodišča, pri čemer je prepričljivo pojasnila, da je predvsem analiza zahtevala natančno proučitev vsakega detajla in da je bilo te detajle potrebno strniti v logičen in razumljiv analitični zaključek.

11. Glede sklicevanja tožene stranke na sodno prakso, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je potrebno vsak primer obravnavati posebej. Ključno je, da se vprašanje, ali gre za zelo zahtevno ali zahtevno izvedensko mnenje presoja po 42. členu Pravilnika.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 84/2018.