Jedro

Po določbi 329. člena ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno prodati na kateregakoli od mogočih licitacijskih načinov, in sicer: z zavezujočim zbiranjem ponudb, na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ali na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene. Ko sodišče izbira, kateri način je najbolj optimalen, mora upoštevati, da je namen vseh licitacijskih načinov enak: k licitiranju („tekmovanju“ za sklenitev pogodbe) pritegniti čim širši krog potencialnih kupcev in s tem doseči ugodnejše pogoje prodaje. Pri tem zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Tako prodaja prek javne dražbe kot zbiranje ponudb sta transparentna načina prodaje. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so torej med seboj enakovredni.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se o prodaji vozil MAN H21, TGA 26.430 in podpornega vozila MAN N14 TGL 12.240 ter opreme, specificirane v prilogi (p.d. 195) odloči tako: - prodaja se opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, - izhodiščna cena se določi v višini 456.416,00 EUR, - varščina se določi v višin 45.641,60 EUR

2. Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožila upnika A. d.o.o., Srbija, in B. d.o.o., Srbija, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIP) in zaradi napačne uporabe pravil ZFPPIPP (1. točka 338. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbi sta odgovorila upraviteljica in upnik C. d.o.o. in predlagala njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP mora sodišče v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ne zadošča za plačilo celotne terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora pridobiti tudi mnenje ločitvenega upnika. Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka navedenega člena, se prej navedena določba drugega odstavka 345. člena uporablja za mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva, in ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (sedmi odstavek 345. člena ZFPPIPP). Gre torej za tiste ločitvene upnike, za katere obstaja verjetnost, da bodo prejeli poplačilo iz prejete kupnine.

6. Skupni znesek terjatev ločitvenega upnika, ki ima prvi vrstni red (C. d.o.o.), je večji od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno o predlagani prodaji pridobiti mnenja pritožnika A. d.o.o. kot ločitvenega upnika drugega vrstnega reda, čeprav iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je to vseeno storilo.

7. Niso utemeljena opozorila upnika C. d.o.o., da bi bilo potrebno pritožbo zavreči, saj pritožnikoma pravico do pritožbe dajeta prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP.

8. Pritožnika sodišču prve stopnje očitata, da ni izbralo najprimernejšega načina prodaje glede na obravnavano vrsto premoženja. Menita, da bi bilo mogoče cilj najboljšega poplačila ločitvenih upnikov doseči le z javno dražbo, ne pa tudi v izbranem postopku zavezujočega zbiranja ponudb, ki naj bi bil premalo konkurenčen in manj transparenten kot javna dražba.

9. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je upraviteljica sprva predlagala prodajo z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene, določene v višini ocenjene tržne vrednosti. Na podlagi mnenja ločitvenega upnika C. d.o.o. (p.d. 211), ki se je sicer strinjal z izklicno ceno, ne pa z načinom prodaje (zaradi možnih špekulacij), je upraviteljica predlog prodaje uskladila z mnenjem ločitvenega upnika in predlagala kot način prodaje zavezujoče zbiranje ponudb.

10. Po določbi 329. člena ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno prodati na kateregakoli od mogočih licitacijskih načinov, in sicer: z zavezujočim zbiranjem ponudb, na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ali na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene. Ko sodišče izbira, kateri način je najbolj optimalen, mora upoštevati, da je namen vseh licitacijskih načinov enak: k licitiranju („tekmovanju“ za sklenitev pogodbe) pritegniti čim širši krog potencialnih kupcev in s tem doseči ugodnejše pogoje prodaje. Pri tem zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Tako prodaja prek javne dražbe kot zbiranje ponudb sta transparentna načina prodaje. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so torej med seboj enakovredni (Primerjaj: dr. Nina Plavšak, Prodaja premoženja v stečaju, Pravni letopis 2016, str.19 in VSL Cst 168/2021).

11. Glede na navedeno in glede na to, da je prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb predlagal ločitveni upnik prvega vrstnega reda, ki bo v tem primeru edini poplačan, višje sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

12. Sodišče prve stopnje je izklicno ceno določilo na podlagi ocene vrednosti (prvi odstavek 332. člena ZFPPIPP), kot izhaja iz cenitve sodnega cenilca D. D., in sicer v višini ocenjene tržne vrednosti.

13. Ker sta tekom postopka na prvi stopnje pritožnika predložila svojo cenitev, po kateri naj bi bila vrednost obeh prodajanih vozil in opreme le 216.490,00 EUR (kar je manj, kot znaša v stečajnem postopku ocenjena likvidacijska vrednost obeh vozil in opreme), sta prepričana, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti sodnega izvedenca, da realno oceni tržno vrednost vozil ali pa pozvati upraviteljico, da si pridobi dodatno cenitev za navedena vozila in se na tak način zagotovi primerna ocena navedenega premoženja. Ker tega ni storilo, je po mnenju pritožnikov v izpodbijanem sklepu določena izhodiščna cena napačna (previsoka), saj naj pri njej ne bi bile upoštevane okoliščine v zvezi z epidemijo niti stroški vzdrževanja tovrstnih vozil, kar je vplivalo na ceno, ki je zato posledično nižja.

14. Upraviteljica je pojasnila, da pritožnik A. d.o.o. trenutno najema vozilo in večino opreme, ki je predmet prodaje in je očitno zainteresiran za nakup. Višje sodišče zato pritrjuje mnenju upraviteljice in oceni sodišča prve stopnje, da njegovo mnenje predstavlja bolj mnenje kupca kot pa upnika. (Tudi) zaradi navedenega je (v konkretnem primeru) za prvo prodajo primerna prodajna cena v višini tržne vrednosti, saj očitno obstaja interes za nakup (izrazil ga je tudi upnik A. d.o.o.). Prav tako sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v primeru, če bo treba postopek prodaje ponoviti, ne bodo nastali dodatni stroški, saj ima vozila v najemu A. d.o.o. in zato najem prostorov za hrambo teh vozil ne bo potreben. C. d.o.o., ločitveni upnik prvega vrstnega reda, se je z izhodiščno ceno strinjal. 15. Tudi če bi bila tržna vrednost reportažnega vozila z opremo res nižja kot izhodiščna cena vozila v sklepu o prodaji, pa to ne bi bil razlog za nezakonitost sklepa o prodaji. Izhodiščna cena je lahko tudi višja od tržne vrednosti. ZFPPIPP namreč postavlja zgolj spodnjo mejo izklicne oziroma izhodiščne cene (drugi in tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).

16. Za odločitev v zadevi niso pomembni pomisleki pritožnikov, da bi se za nakup vozil z opremo po tako visoki ceni zanimal zgolj potencialni kupec osnovnih sredstev, vključno z vozili in drobnim inventarjem, ki se prodaja v zadevi Cst 197/2022. Isto velja za njune sume, da želi vse navedeno (posredno) kupiti E. E., bivši direktor in družbenik stečajnega dolžnika, ki želi na F. d.o.o. kot svojo obvodno družbo (ki ima zdaj v najemu določena sredstva stečajnega dolžnika) speljati poslovanje. Zaradi preprečitve morebitnega nasprotja interesov so v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP navedene določene osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe o prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Ker mora kupec pred sklenitvijo pogodbe s stečajnim dolžnikom dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP, bodo takšna opozorila relevantna v fazi sklepanja pogodbe z izbranim kupcem.

17. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.