- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sklep I U 549/2025-8
ECLI:SI:UPRS:2025:I.U.549.2025.8 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zapustitev države avtomatično ne pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva. Ob upoštevanju upravičenosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člen 46(3) in (11) Procesne direktive 2013/32/EU v zvezi z prvim in drugim odstavkom 47. člena in člena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
Izrek
Tožba se zavrže.
Obrazložitev
1.Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena v zvezi s prvo in drugo alinejo 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju: ZMZ-1) zavrnila prošnjo tožnika (roj. 24. 8. 1982) kot očitno neutemeljeno.
2.Tožnik je po pooblaščenki vložil tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je odpravo izpodbijane odločbe in da sodišče prizna tožniku status begunca ali subsidiarne zaščite. Podrejeno predlaga vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek.
3.Tožena stranka je dne 3. 4. 2025 odgovorila na tožbo, dne 18. 4. 2025 pa je sodišče obvestila, da je tožnik dne 14. 4. 2025 samovoljno zapustil azilni dom in da ji njegovo prebivališče ni znano. To obvestilo je sodišče vročilo pooblaščenki tožnika, ki nanj ni odgovorila v postavljenem roku 3 dni, prejela ga pa je dne 22. 4. 2025.
4.Tožba ni dovoljena.
5.Po ustaljeni sodni praksi vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes, ki mora kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.1 Če sodi610de ugotovi, da to7Enik nima ve0D pravnega interesa za to7Ebo, jo kot nedovoljeno zavr7Ee (6. to0Dka prvega odstavka 36. 0Dlena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1).
6.Vendar v konkretnem primeru sodi610de izvaja pravo EU, zato mora v nadaljevanju te obrazlo7Eitve Upravno sodi610De omenjeno ustaljeno upravno-sodno prakso umestiti v pravo EU.
7.Upravno sodi610De je v takih zadevah2 pravno utemeljitev zavr7Eenja to7Ebe izpeljalo ob upo61tevanju prava EU, in sicer na podlagi Procesne direktive 2013/32/EU,3 ki je uvedla na podro0Dju mednarodne za610Cite harmonizacijo procesnih pravil na ravni "skupnih" standardov in ne ve0D harmonizacije zgolj na ravni "minimalnih" standardov.
8.Dolo0Dilo 78. 0Dlena Pre0Di610Dene razli0Dice Pogodbe o delovanju EU4 dolo0Da, da Unija oblikuje "<em>skupno politiko o azilu</em>" , ki mora biti v skladu z 7Eenevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev (v nadaljevanju: 7Eenevska konvencija) ter drugimi ustreznimi pogodbami. 7Eenevska konvencija ne ureja situacije in pravnih posledic, ko prosilec za mednarodno za610Cito med postopkom, bodisi med upravnim ali sodnim postopkom, samovoljno zapusti dr7Eavo in se vanjo ne vrne.
9.Sekundarno pravo EU pa to vpra61anje izrecno ureja v dolo0Dilu, ki ima naslov <em>"Postopek v primeru implicitnega umika pro1nje ali odstopa od nje"</em> .5 Dolo0Dilo 1. odstavka 28. 0Dlena Procesne direktive 2013/32/EU pravi, <em>"kadar obstajajo upravi0Deni razlogi za domnevo, da je prosilec za azil implicitno umaknil svojo pro1njo za azil ali od nje odstopil, dr7Eave 0Dlanice zagotovijo, da organ za presojo sprejme sklep o prekinitvi postopka ali, 0De na podlagi ustrezne vsebinske preu0Ditve pro1nje v skladu s 0Dlenom 4 Direktive 2011/95/EU 6teje, da je pro1nja neutemeljena, odlo0Dbo o zavrnitvi pro1nje."</em>
10.Izraz <em>"prekiniti"</em> v slovenski razli0Dici Procesne direktive 2013/32/EU, 0De bi se ga razumelo v smislu prekinitve postopka po Zakonu o splo61nem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ni ustrezen, ker je v angle61ki razli0Dici uporabljen izraz <em>"to discontinue"</em> , v francoski razli0Dici <em>"de clore l'examen"</em> in v italijanski razli0Dici <em>"di sospendere l'esame"</em> , kar v vseh treh primerih nedvomno pomeni ustaviti obravnavo pro1nje (ne pa prekiniti postopek v smislu ZUP). Enako velja za pojem prekinitve v prvem pododstavku 0Dlena 28(2) Procesne direktive 2013/32/EU in v zadnjem stavku zadnjega pododstavka 0Dlena 28(2) Procesne direktive 2013/32/EU, kjer pa je edino v francoski razli0Dici uporabljen pojem "<em>interrompu</em>" (prekinjen).
11.Vendar pa iz dolo0Dila prvega pododstavka 0Dlena 28(2) Procesne direktive 2013/32/EU nedvomno izhaja, da gre za posebno obliko ustavitve oziroma prekinitve postopka, za katero velja, da <em>"dr7Eave 0Dlanice zagotovijo, da je prosilec, ki se ponovno javi pristojnemu organu po izdaji sklepa o prekinitvi postopka iz odstavka 1 tega 0Dlena, upravi0Den zahtevati ponovno uvedbo njegovega postopka ali podati novo pro1njo, za katero se ne uporablja postopek iz 0Dlenov 40 in 41."</em> Slednji dolo0Dili urejata primer naknadne pro1nje.
12.Kot posledico domnevnega umika ali odstopa od pro1nje je torej evropski zakonodajalec predvidel specifi0Dno vrsto prekinitve postopka ali celo kar vsebinsko odlo0Ditev zgolj na podlagi domnevnega umika ali odstopa, da prosilec po vsebini ne izpolnjuje pogojev za mednarodno za610Cito, ne glede na to, kaj je navajal v pro1nji. Evropski zakonodajalec v takem primeru niti ne dovoljuje sodne odlo0Ditve, ki bi to7Ebi ugodila.
13.Slovenski zakonodajalec je v ZMZ-1 sledil tej razlagi sekundarnega prava EU, saj je v dolo0Dilu 6. odstavka 49. 0Dlena ZMZ-1 dolo0Dil, da organ s sklepom postopek ustavi (ne pa prekine), 0De se pro1nja 61teje za umaknjeno.6 V razmerah, ko je veljal 6E ZMZ, je Upravno sodi610De stalo na stali10Du, da slovenski zakonodajalec ni uredil mo7Enosti ponovnega odprtja zadeve, 0De se prosilec ponovno javi pristojnemu organu, kar ni v skladu z neposredno uporabljivo dolo0Dbo 0Dlena 28(2) Procesne direktive 2013/32/EU. Upravno sodi610De je v zvezi s tem v preteklosti navedlo, da mora stranka imeti na voljo obe mo7Enosti: ponovno odprtje zadeve ali pa podati novo pro1njo, za katero se ne uporablja postopek iz 40. in 41. 0Dlena Procesne direktive 2013/32/EU, razen 0De ne gre za primer iz drugega pododstavka 0Dlena 28(2) Procesne direktive 2013/32/EU. Ker je evropski zakonodajalec to izrecno in brezpogojno dolo0Dil v 0Clenu 46(1)(b) in (c) Procesne direktive 2013/32/EU, ima prosilec v primeru vrnitve v Slovenijo pravico do u0Dinkovitega pravnega sredstva zoper <em>"zavrnitev ponovne uvedbe postopka obravnavanja pro1nje po njegovi prekinitvi v skladu s 0Clenoma 27 in 28"</em> in tudi zoper odlo0Dbo o nedopustnosti pro1nje v skladu s 0Clenom 33(2) Procesne direktive 2013/32/EU (naknadna pro1nja). V obeh primerih stranko 610Diti tudi na0Delo nevra0Danja (tretji pododstavek 0Dlena 28(2) 0Dlena Procesne direktive 2013/32/EU).
14.Kasneje je slovenski zakonodajalec omenjeno pomanjkljivost ZMZ odpravil z dolo0Dbo 3. odstavka 50. 0Dlena ZMZ-1, po kateri oseba, za katero se 61teje, da je pro1njo umaknila,6 lahko novo pro1njo za mednarodno za610Cito vlo7Ei v 9 mesecih po izdaji sklepa o ustavitvi postopka. Vsaka naslednja pro1nja in pro1nja, podana po poteku devetmese0Dnega roka, se obravnava v skladu z dolo0Dbami tega zakona, ki ureja ponovno pro1njo.
15.V drugem pododstavku 0Dlena 28(1) Procesne direktive 2013/32/EU so navedeni primeri, ko dr7Eave lahko domnevajo, da je prosilec implicitno umaknil pro1njo za azil, ali je od nje odstopil. Med temi primeri oziroma okoli610Dinami je tudi okoli610Dina (0Dlen 28(1)(b) Procesne direktive 2013/32/EU), da je <em>"prosilec pobegnil ali brez dovoljenja zapustil kraj, kjer je 7Eivel ali bil zadr7Ean, ne da bi v razumnem roku sporo0Dil pristojnemu organu, razen 0De prosilec doka7Ee, da je bilo to posledica okoli610Din, na katere ni mogel vplivati."</em> Primeri okoli610Din iz 0Dlena 28(1)(a) Procesne direktive 2013/32/EU ka7Eejo, da je evropski zakonodajalec zelo 61iroko uredil mo7Enosti, ko dr7Eava lahko domneva, da je prosilec implicitno umaknil pro1njo ali je od nje odstopil. Zato dejstvo, da stranka med postopkom zapusti dr7Eavo, 61e bistveno bolj ka7Ee na domnevo o umiku oziroma odstopu, kot pa opustitev sporo0Dila dolo0Denih bistvenih informacij za pro1njo ali neudele7Eba na osebnem razgovoru.
16.Evropski zakonodajalec je torej samovoljno zapustitev dolo0Denega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od pro1nje ne glede na to, ali se je prosilec v dr7Aavo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v 0Dasu odlo0Danja 61e nahaja v dr7Eavi 0Dlanici.
17.Okoli10Dina, da je to7Enik brez pojasnitve zapustil izpostavo azilnega doma in se ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Brez da bi se Upravno sodi610De v tem primeru opredeljevalo do na0Delne (ne)sprejemljivosti uporabe koncepta svobodne izbire prosilca za mednarodno za610Cito ali begunca v kontekstu varstva 0Dlovekovih pravic, ki se uveljavlja na razli0Dnih podro0Djih mednarodnega prava beguncev,7 Upravno sodi610De ne more mimo dejstva, da je pravni koncept svobodne izbire vsebovan tudi v dolo0Dilu 0Dlena 28(1)(b) Procesne direktive 2013/32/EU, ki postavlja pogoj /.../<em>"razen 0De prosilec doka7Ee, da je bilo to posledica okoli610Din, na katere ni mogel vplivati."</em> To pa je element, ki ni relevanten samo z vidika na0Dela sorazmernosti posega v to7Enikovo pravico do u0Dinkovitega sodnega varstva v tem primeru in z vidika sorazmernosti v o7Ej61em pomenu besede v smislu vpra61anja, ali je omejitev pravice potrebna in 0De dejansko ustreza ciljem splo61nega interesa, ki jih priznava Unija, ali 0De je potrebna zaradi za61cite pravic in svobo610Din drugih (drugi del 0Dlena 52(1) Listine o temeljnih pravicah EU), ampak tudi z vidika predpisanosti posega v to7Enikovo pravico do u0Dinkovitega sodnega varstva v zakonu (prvi del 0Dlena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah). Ravno preko omenjenega dela dolo0Dila 0Dlena 28(1)(b) Procesne direktive 2013/32/EU v povezavi z 6. to0Dko prvega odstavka 36. 0Dlena ZUS-18 je namre0D ob upo61tevanju okoli610Din konkretnega primera po mnenju Upravnega sodi610Da poseg v omenjeno pravico dovolj dolo0Dno in predvidljivo predpisan z zakonom v smislu 0Dlena 46(11) Procesne direktive 2013/32/EU9 v zvezi s 0Dlenom 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah.10
18.Z vidika to7Enikovega svobodnega ravnanja, ki je prispevalo k odlo0Ditvi o zavr7Eenju to7Ebe, je relevantna okoli610Dina, da je to7Enik imel poobla610Denko v tem upravnem sporu od dne 27. 3. 2025 naprej in bi se torej lahko v obdobju 17 dni tudi pri svetovalki za begunce pozanimal o posledicah samovoljne zapustitve Slovenije.
19.0De je zgoraj navedena ureditev po pravu EU izrecno predpisana za postopek odlo0Danja pred pristojnim organom na prvi stopnji, sodi610De ne vidi pravne podlage, da bi glede na konkretne okoli610Dine primera za sodni postopek zakonodajalec Republike Slovenije poleg 6. to0Dke prvega odstavka 36. 0Dlena ZUS-1 v zvezi z 0Dlenom 28(1)(b) Procesne direktive 2013/32/EU za primer okoli610Din, kot je obravnavani, moral bolj specifi0Dno opredeliti pogoje za zavr7Eenje to7Ebe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Iz dolo0Db Procesne direktive 2013/32/EU celo izhaja, da po pravu EU sodi610De v predmetnih okoli610Dinah niti ne bi moglo izdati sodbe, s katero bi to7Ebi ugodilo.
20.Tudi zgolj v dejanskem smislu sodi610De sodne presoje po vsebini niti ne more opraviti, ker to7Enika ni ve0D in ga sodi610De oziroma upravni organ v morebitnem ponovnem postopku niti ne more zasli61ati, 0De bi bilo to potrebno.
21.Nova dolo0Dba 4. odstavka 50. 0Dlena ZMZ-1 (ZMZ te dolo0Dbe ni imel) ne more vplivati na zgornjo razlago glede neobstoja pravnega interesa to7Enika, da sodi610De odlo0Da po vsebini o tej to7Ebi, kajti okoli610Dina morebitne vrnitve to7Enika v Slovenijo je povsem negotova oziroma hipoteti0Dna. Pri razlagi in uporabi obravnavanih dolo0Db je namre0D v zvezi z dolo0Dbo 0Dlena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah treba upo61tevati tudi legitimen interes u0Dinkovitega vodenja postopka oziroma pravice drugih prosilcev za azil, ki 61e 0Dakajo na vsebinsko odlo0Ditev sodi610Da in niso samovoljno zapustili Slovenije. Po stali10Du Ustavnega sodi610Da namre0D <em>"osebe, ki iz svoje dr7Eave pobegnejo zaradi strahu pred preganjanjem, ne smejo nesorazmerno dolgo 0Dakati, da se v azilnem postopku odlo0Di o njihovi usodi. Zato je hiter potek postopka na prvi stopnji, v sodnih postopkih in tudi v postopku z ustavno prito7Ebo v interesu prosilca za mednarodno za610Cito."</em>11
22.To pomeni, da Upravno sodi610De v tej zadevi ne 61teje, da zapustitev dr7Eave avtomati0Dno pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za to7Ebo odvisna od konkretnih okoli610Din in razlogov za zapustitev dr7Eave in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do u0Dinkovitega sodnega varstva. Sodi610De je zato v konkretnem primeru ob upo61tevanju upravi0Denosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do u0Dinkovitega pravnega sredstva iz 0Dlen 46(3) in (11) Procesne direktive 2013/32/EU v zvezi z prvim in drugim odstavkom 47. 0Dlena in 0Dlena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah zaradi pomanjkanja pravnega interesa to7Ebo to7Enika zavrglo (6. to0Dka 1. odstavka 36. 0Dlena ZUS-1), ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire to7Enika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, o0Ditno ne posega ve0D v pravico ali neposredno na zakon oprto korist to7Enika. Ob tem je Upravno sodi610De upo61tevalo, da ima glede interpretacije z vidika prava EU dolo0Deno avtonomijo, pod pogojem, da interpretacija temelji na metodah razlage prava EU, ker ne gre za sodi610De na zadnji stopnji sojenja (drugi pododstavek 0Dlena 267(2) PDEU).12
23.Sodi610De je zato, na podlagi 6. to0Dke prvega odstavka 36. 0Dlena ZUS-1, ob upo61tevanju dolo0Dil 46(3) in (11) Procesne direktive 2013/32/EU v zvezi z prvim in drugim odstavkom 47. 0Dlena in 0Dlena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah, zaradi pomanjkanja pravnega interesa to7Ebo to7Enika zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, o0Ditno ne posega ve0D v pravico ali neposredno na zakon oprto korist to7Enika.
-------------------------------
1Glej na primer sodno odločbo Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 63/2021, 21. 4. 2021, 9. točka obrazložitve.
3Glej na primer: I U 1519/2015 z dne 18. 11. 2015 in I U 1622/2015 z dne 16. 12. 2015, I U 1115/2016-10, 3. 8. 2016, I U 943/2016 z dne 19. 10. 2016.
3Gre za direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev), Uradni list EU, L 180/60, 29. 6. 2013, v nadaljevanju Procesna direktiva 2013/32/EU.
4PDEU, Uradni list EU C 38, 30. 3. 2010.
5Določilo 28. člena Procesne direktive 2013/32/EU.
6Po določbi druge alineje 2. odstavka 50. člena ZMZ-1 se prošnja šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh ni vrnil v azilni dom.
7Glej na primer sodbe Sodišča EU: FMS in ostali, C-924/19 PPU and C-925/19 PPU, odst. 228-231; Jawo, C-163/17, 19. 3. 2019, odst. 92; Ibrahim, C-297/17, odst. 90, 93 in sodbe ESČP v zadevah: Ilias and Ahmed [GC], odst. 217, 221, 223-224, 229, 235, 237; Z.A. and others v. Russia [GC], odst. 138, 154; R.R. and others v. Hungary, 75, 79-83, 90; N.D. N.T v. Spain [GC], odst. 200-201, 231.
8Po tem določilu sodišče tožbo zavrže, če upravni akt očitno ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
9Po tem določilu države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo tudi pogoje, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prosilec implicitno umaknil pravno sredstvo iz odstavka 1 ali od njega odstopil, skupaj s postopkovnimi pravili, ki jih je pri tem treba upoštevati.
10Po tem določilu kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.
11Odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-360/09 z dne 3. 12. 2009, odst. 6.
12O tem določilu, kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, "lahko" to vprašanje predloži v odločanje Sodišču EU.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6
EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite - člen 28, 28/1; 46, 46/11
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.