Jedro

S tem, ko sodišče prve stopnje predloga državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni vročilo nasprotni stranki oziroma udeležencema postopka, je prekršilo tako določbo 22. člena Ustave RS kot tudi zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca A. A. in B. B. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper obtoženega A. A. in B. B. in sicer prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin s parcelno št. 1 k. o. ..., vpisano v zemljiški knjigo Okrajnega sodišča v Piranu, podaljšalo do pravnomočnosti sodbe.

2. Zoper sklep se je brez konkretne navedbe pritožbenega razloga pritožil pooblaščenec A. A. in B. B. s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavi in prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin, odpravi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila v obravnavani zadevi dne 19.6.2015 razglašena sodba, s katero je prvostopenjsko sodišče obtožene C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I. spoznalo za krive storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ v zvezi s členoma 25 in 27 KZ, A. A. (zoper katerega je bila s sklepom senata X K 19574/2015 z dne 13.5.2015 predmetna obtožnica pravnomočno zavržena iz razloga po 3. točki 352. člena ZKP), pa je kot prejemniku koristi po določilu 95. člena KZ odvzelo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem v višini 899.556,00 EUR. Na podlagi predloga SDT, ki je bil podan v končni besedi na glavni obravnavi dne 17.6.2015 (pisna vloga vpisana pod B510-B519), je sodišče prve stopnje sprejelo tudi izpodbijani sklep, s katerim je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi obtoženemu A. A. in B. B., ki je bilo sicer odrejeno v fazi preiskave s sklepom z dne 13.6.2012 in nazadnje podaljšano s sklepom predsednice senata z dne 7.1.2015, podaljšalo do pravnomočnosti sodbe.

5. Pooblaščenec v pritožbi navaja, da je po njegovem vedenju SDT predlagalo podaljšanje še za šest mesecev in ne do pravnomočnosti sodbe, da pa tega podatka pritožnika nimata. Da pa tega podatka pritožnika nimata je razlog v tem, ker prvostopno sodišče z omenjenim predlogom SDT za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pred sprejemom izpodbijanega sklepa A. A. in B. B. ter njunega pooblaščenca, niti pisno niti ustno ni seznanilo.

6. Po določbi prvega odstavka 502. c člena ZKP sodišče lahko na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevajoč merila iz prvega odstavka 502. člena ZKP in roke iz četrtega in petega odstavka 502. b člena ZKP, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, odrejeno s sklepom iz prvega odstavka 502.a člena ZKP. Preden odloči o predlogu, sodišče pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Sodišče prve stopnje kot rečeno tega ni upoštevalo, s tem pa ni kršilo samo že omenjene določbe procesnega zakona, ampak tudi ustavnopravno določbo. In sicer konkretno 22. člen Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njegovi pravici. Iz tega ustavnopravnega jamstva izhaja med drugim tudi pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave, na podlagi katere mora biti vsaki stranki zagotovljena možnost sodelovanja v sodnem postopku in možnost obrambe pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivala na njene pravice ali na njen pravni položaj (tako odločba Up-500/15 z dne 20.7.2015).

7. Glede na zgoraj povedano so A. A. in B. B. nista imela možnosti izjasniti glede predloga za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, s katerim se nedvomno posega v njune (premoženjske) pravice, podana bistvena kršitev določb po drugem odstavku 371. člena ZKP ter kršitev 22. člena Ustave RS. Zato je pritožbi pooblaščenca A. A. in B. B. ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo (z napotilom, kot izhaja iz vsebine tega sklepa glede zagotavljanja pravice do izjave oziroma kontradiktornosti) vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP). Glede na naravo ugotovljene kršitve, ostalih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ni presojalo.