Jedro

Gre za spor o tem ali se tožencu vrednost navedenih nepremičnin vračuna v dedni delež (če jih je od zapustnice dobil v dar) ali ne (če jih je dobil odplačno) - prvi odstavek 46. člena ZD. V takšnem primeru se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev, da se tožencu v njegov dedni delež po pokojnem vračuna darilo v določeni vrednosti in ne na ugotovitev dejstva, da je pokojna tožencu dala darilo v določeni vrednosti, kot sta zahtevek postavila tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pokojna M. L. tožencu dala darilo in sicer nepremičnine na K. z oznakami ..., katerih vrednost ob smrti zapustnice je znašala 250.000,00 EUR, kar sodi v zapuščino po pokojni M. L. in se naj upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine po pokojni M. L., kakor tudi zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov (I. točka izreka); odločilo, da je tožnik dolžan povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 931,80 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pojasnjuje, da spor med pravdnima strankama (dedičema po pokojni M. L.) ni bil spor glede obsega zapuščine, ampak glede vprašanja oziroma dejstva, na kateri podlagi je toženec pridobil nepremičnine na otoku K., s katerimi je v njegovo korist razpolagala zapustnica. Nastal je spor ali je toženec nepremičnine pridobil na neodplačni podlagi z darilno pogodbo ali odplačno, s sklenitvijo pogodbe o preužitku. Vprašanje je pomembno zaradi oprave idealne kolacije, ki se opravi v primeru uveljavljanja nujnega dednega deleža. Predhodno vprašanje pri tem pa je, ali je bilo razpolaganje v korist dediča opravljeno neodplačno ali ne. Tožnik je s tožbo zahteval, da se ugotovi, da je zapustnica s premoženjem na otoku K. v korist toženca razpolagala neodplačno ter da se opravi idealna kolacija tega premoženja. Gre zgolj za obračun podarjenega premoženja in ne za njegovo dejansko vračilo v zapuščino, zato sodediči niso nujni sosporniki. Tožnik je bil s tožbo dolžan zajeti samo tiste dediče, na katere se nanaša idealna kolacija po 28. členu Zakona o dedovanju (ZD). Gre zgolj za obračun vrednosti zapuščine, da bi se ugotovila vrednost nujnega deleža tožnika. Tako ne obstoji razlog za zavrnitev tožbe zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Tudi ne drži navedba sodišča, da gre v konkretnem primeru za spor glede obsega zapuščine. Tožba tudi ni nesklepčna, ker naj bi se nanašala na prikrajšanje nujnega deleža in zahtevo po njegovi dopolnitvi. Šele z določitvijo vrednosti zapuščine, se bo ugotovila višina nujnega deleža pritožnika, zato ta v tej smeri niti ni mogel podati nobenega zahtevka.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je v zapuščinskem postopku po materi pravdnih strank, prišlo do spora o tem, ali stanovanjska hiša z zemljiščem na otoku K., glede katerih je zapustnica razpolagala v korist toženca pred svojo smrtjo, predstavlja darilo, ali pa je navedeno premoženje toženec pridobil odplačno. Gre torej za spor o tem ali se tožencu vrednost navedenih nepremičnin vračuna v dedni delež (če jih je od zapustnice dobil v dar) ali ne (če jih je dobil odplačno) - prvi odstavek 46. člena ZD. V takšnem primeru se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev, da se tožencu v njegov dedni delež po pokojnem vračuna darilo v določeni vrednosti1 in ne na ugotovitev dejstva, da je pokojna tožencu dala darilo v določeni vrednosti, kot sta zahtevek postavila tožnika.2 S tem bo razrešeno tudi vprašanje ali gre za darilo ali ne, ugotovljena pa bo tudi vrednost morebitnega darila, s čimer bo omogočeno tudi ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine (28. člen ZD), od katere se bo izračunal zakoniti oziroma nujni delež tožnika in šele v primeru, če bo ta prikrajšan, bo prišlo tudi do vračanja darila v zapuščino (40. člen ZD). V nobenem primeru pa, na v tožbi uveljavljeni trditveni podlagi, sporne nepremičnine ne sodijo v zapuščino.

6. V nadaljevanju postopka sta tožnika še zatrjevala, da sta obe pogodbi (tako pogodba o preužitku, kot pred tem sklenjena darilna pogodba) nični, ker zapustnica ob njuni sklenitvi ni bila razpolagalno sposobna, ker naj bi bili sklenjeni z izključnim namenom prikrajšanja dednega deleža tožnika in sta torej v nasprotju z moralo, in zato, da bi bil toženec oproščen plačila davka. Tej trditveni podlagi primernega tožbenega zahtevka3 pa tožnika nista postavila. Tožbeni zahtevek na ugotovitev "da je pokojna tožencu dala darilo (sporne nepremičnine), kar sodi v zapuščino", nedvomno ni primeren tožbeni zahtevek.

7. Sodišče prve stopnje je tožnika opozorilo na nasprotujočo si trditveno podlago in ju tudi pozvalo na postavitev jasnega in določnega tožbenega zahtevka. Na glavni obravnavi dne 24. 9. 2018 je njun pooblaščenec vztrajal, da gre za nično pogodbo ter še dodal "da primarno pogodba o preužitku ne more imeti stvarnopravnih učinkov, saj zapustnica v času sklepanja navedene pogodbe, ni bila več z.k. lastnica predmetnih nepremičnin." Tožbenega zahtevka pa ni spremenil. Glede na povedano je sodišče prve stopnje tožbo upravičeno štelo za nesklepčno. Iz tožbenih in dopolnjenih trditev ni jasno kaj tožnika sploh uveljavljata, ali zahtevata, da na račun darila toženec iz zapuščine dobi toliko manj kolikor znaša vrednost morebitnega darila, ali uveljavljata ničnost pogodbe o preužitku in v posledici ugotovitev, da sporne nepremičnine sodijo v zapuščino, ali oboje4. Iz navedenih dejstev torej utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. Sodišče prve stopnje je tako tožbeni zahtevek pravilno in zakonito zavrnilo (tretji odstavek 318. člena ZPP).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Glede na razlog potrditve sodbe sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Kreč, Pavić: Komentar Zakona o nasljedivanju, Narodne novine, Zagreb, 1964, str. 716; dr. Mateja Končina - Peternel: Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, GV Založba, Podjetje in delo, 2008, št. 7; Ana Božič - Penko: Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten, št. 2/2003, str. 93. 2 Primerjaj tudi prvi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. 3 Da nepremičnine, ob predhodni ugotovitvi ničnosti pravnih poslov, sodijo v zapuščino. 4 In kaj primarno in kaj podredno.