Jedro

Vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika.

Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške. Prav tako nosi predlagatelj sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pri subjektu vpisa I. d.o.o. vpisalo izključitev družbenika B. d.o.o.. Zavrnilo pa je predlog za vpis njegovega poslovnega deleža kot lastnega poslovnega deleža subjekta vpisa in pri njegovem poslovnem deležu začasno vpisalo, da imetnik tega deleža začasno ni vpisan.

2. Družbenik je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis izključitve pritožnika zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je brez zahtevka predlagatelja pri njegovem poslovnem deležu vpisalo, da imetnik začasno ni vpisan, kar naj bi bilo v nasprotju z določbo 35. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg).

V skladu z določbo prvega odstavka 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je posledica izključitve družbenika prenehanje njegovega poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti. Prvostopenjsko sodišče je tako pri poslovnem deležu izključenega družbenika, ob dejstvu, da družbeniki še niso izvedli postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, vpisalo zgolj zakonsko posledico izključitve družbenika. Vpisa izključitve družbenika pa ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika. Če družbeniki v treh mesecih ne ravnajo tako, kot je predpisano, pa se šteje, da so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala iz prve alinee drugega odstavka 502. člena ZGD in mora poslovodja ravnati po določbah 520. člena ZGD (četrti odstavek 502. člena ZGD). Ker je torej že zakon predvidel posledice morebitne neaktivnosti ostalih družbenikov v smislu drugega odstavka 502. člena ZGD, o negativnih vplivih „neimetništva poslovnega deleža“ na pravno varnost ni mogoče govoriti. Prav tako ne o problemu neizvrševanja glasovalnih pravic iz deleža, ki določen čas nima imetnika.

Pritožbeno sodišče pa se v celoti strinja z razlogi prvostopenjskega sodišča za zavrnitev vpisa poslovnega deleža izključenega družbenika kot lastnega poslovnega deleža in se jim pridružuje.

6. O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda govorimo, kadar je spremenjen že objavljeni dnevni red. Uprava, ki je k predlogu pritožnika za sklic skupščine dodala nekaj točk dnevnega reda, s tem dnevnega reda še ni spremenila. Posamezne točke dnevnega reda pa so se na skupščini obravnavale tako, kot je bilo predvideno v dnevnem redu ob sklicu skupščine. Zato pritožba pritožnika v tej smeri ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s prvostopenjskim sodiščem, da iz predlogov sklepov in razprave pod točkama Ad7 in Ad8, to je pojasnil poslovodstva o posojilnih pogodbah in pregledu in nadzoru dela poslovodij, ne izhaja, da bi informacije in argumenti, ki so bili predstavljeni pod tema točkama, sploh lahko kakorkoli vplivali na drugačno glasovanje družbenikov o izključitvi družbenika, v kolikor bi bila razprava o teh dveh točkah dnevnega reda opravljena pred točko 3 dnevnega reda o izključitvi družbenika. Pritožnik pa niti ni pojasnil, kako naj bi to vplivalo na glasovanje o njegovi izključitvi.

8. Pritožnik trdi, da predlagatelj ni vsebinsko pojasnil razlogov, ki so botrovali sprejetju sklepa o izključitvi, niti, kakšna škoda naj bi mu nastala, kako naj bi bilo z ravnanjem pritožnika onemogočeno uresničevanje skupnih ciljev predlagatelja. Pritožnik trdi, da zato na skupščini ni mogel podajati vsebinskih odgovorov, s katerimi bi izvrševal svojo obrambo.

9. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe. To pa je prvostopenjsko sodišče presojalo in pravilno ocenilo, da družbena pogodba vsebuje določbe o pogojih, postopku in posledicah izključitve, da je bil ta izveden tako, da je družbeniku bila dana možnost obrambe, katere se je tudi poslužil ter da so razlogi, zaradi katerih je bil izključen, navedeni v družbeni pogodbi kot razlogi za izključitev. Utemeljenost izključitve pa bo predmet postopka, ki se bo vodil po vloženi izpodbojni tožbi.

10. Odločitev prvostopenjskega sodišča se po povedanem izkaže kot pravilna.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, po ugotovitvi, da prvostopenjsko sodišče tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSreg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku) pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

12. Pritožnik in predlagatelj glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZSreg nosita vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka.