Jedro

Za škodo, povzročeno v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, sta solidarno odgovorna naročnik in izvajalec del. Narava pravnega razmerja v konkretni zadevi narekuje enako rešitev spora za vse etažne lastnike, ki so edini in enotni naročniki pogodbenega razmerja. Zaradi specifike dejanske skupnosti so etažni lastniki enotni sosporniki in se štejejo za enotno pravdno stranko.

Izrek

I. Pritožba proti sklepu P 31/2012 z dne 18.10.2012 se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožbam proti delni zamudni sodbi P 31/2012 z dne 13.9.2012 se ugodi in se ta sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zoper tožence E. K., D. T., P. B., Z. M. in T. R. izdala delno zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, v katerem so navedeni toženci nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki 4.306,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.8.2010 dalje do plačila ter jim hkrati naložilo tudi nerazdelno povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 262,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožnik E. K. v pritožbi navaja, da za škodo ne more biti odgovoren, saj ni bil niti naročnik, še manj pa izvajalec del. Ne gre za delo na nepremičnini, ampak za dela na inštalacijah, kar ni zajeto v določbah 187. člena OZ. Iz tožbe ne izhaja, da gre za skupne dele, za katere bi solidarno odgovarjali vsi etažni lastniki iste stavbe. Poudarja, da bi morala biti izdana enotna sodba za vse etažne lastnike. Pritožnik Z. M. navaja v pritožbi, da kot etažni lastnik o zadevi ni bil obveščen, niti ni od sodišča prejel kakršnekoli zadeve. Tožnik kot najemnik ni upravičen terjati škodo, nastalo z izlivom vode, od njega kot etažnega lastnika stavbe, pač pa le od etažnega lastnika, ki je tožnikov najemodajalec. Drugačno stališče bi bilo neživljenjsko. Pritožnik ni tožeči stranki povzročil nobene škode in ni pravne podlage za odškodninsko odgovornost njega in ostalih etažnih lastnikov, izvzemši 52. tožene stranke kot lastnika prostora, kjer naj bi se dela opravljala. Pritožnik T. R. navaja v pritožbi, da so bila vsa sodna pisanja vročena na napačen naslov. Odgovora na tožbo ni podal zato, ker je zadevo predal svoji bivši ženi. Sodišče lahko v konkretnem primeru odloči le za vse tožene stranke enako, kar pomeni, da gre za enotno sosporništvo in ne za navadno sosporništvo. Sam tudi ni več solastnik stanovanja v večstanovanjski hiši ... Odgovornost izvajalca del pa bo moralo sodišče tekom postopka ugotoviti in šele nato bo možna uporaba določbe 187. člena OZ. Pritožnica P. B. v pritožbi navaja, da tožba sploh ni bila sposobna za obravnavanje, da so bila kršena pravila o vročanju ter da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni pogoji. Za škodo, ki jo utrpi najemnik v posameznem delu večstanovanjske hiše, odgovarjata kvečjemu neposredni povzročitelj in lastnik najetega prostora. Pritožnik D. T. v pritožbi navaja, da vročitvi tožbe in delne zamudne sodbe nista bili opravljeni zakonito. V predmetni zadevi ne gre za navadno, pač pa za nujno sosporništvo. Ker je večina etažnih lastnikov na tožbo odgovorila, bi moralo sodišče šteti, da so na tožbo odgovorili vsi. Poleg tega so bili naročniki del le vsi etažni lastniki, ki jih je pri podpisu pogodbe zastopal njihov upravnik. Sodišče je napačno uporabilo določbo 187. člena OZ. Najprej bi moralo ugotoviti, ali sploh obstaja odgovornost izvajalca, ki je v svojem odgovoru navedel, da ni odgovoren za nastalo škodo.

3. S sklepom z dne 18.10.2012 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke T. R. za vrnitev v prejšnje stanje.

4. Pritožnik T. R. se pritožuje zoper gornji sklep. Pojasnjuje, da je do zamude roka za odgovor na tožbo prišlo iz opravičljivega razloga, zato bi moralo sodišče ugoditi njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24.5.2013, ki je že pravnomočen, odločalo o predlogu tožene stranke D. T. za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti na delni zamudni sodbi, in sicer je njegovemu predlogu ugodilo.

6. Tožeča stranka je vložila odgovore na pritožbo.

7. Pritožbe proti delni zamudni sodbi so utemeljene, pritožba proti sklepu pa ni utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je z obravnavano delno zamudno sodbo obsodilo na nerazdelno plačilo odškodnine pet etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu ..., ker je ugotovilo, da na pravilno vročeno tožbo niso odgovorili in so zanje izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugotovilo je še, da gre v tej zadevi za navadno sosporništvo in da je zato možno izdati zamudno sodbo zoper vsakega izmed etažnih lastnikov.

9. Sosporniki na aktivni ali na pasivni strani se štejejo za enotno pravdno stranko, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse (enotni sosporniki). V takem primeru se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (196. člen ZPP).

10. V konkretni zadevi sta na plačilo odškodnine tožena solidarno izvajalec del na nepremičnini (večstanovanjski stavbi ...) ter etažni lastniki te nepremičnine, kot naročniki del, za škodo, povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del. Gre za posebno obliko solidarne odgovornosti naročnika in izvajalca del po določbi 187. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Na strani druge tožene stranke, torej etažnih lastnikov stavbe kot naročnika del, nastopajo posamično vsi etažni lastniki, saj naša sodna praksa ne priznava pravdne sposobnosti skupnostim etažnih lastnikov, če nimajo statusa pravne osebe. Etažni lastniki stavbe pa vendarle predstavljajo relativno trajno dejansko skupnost, v kateri morajo biti združeni in ki temelji na stvarnopravnih temeljih in obojestranski odvisnosti lastnine na posameznem delu stavbe in solastnine skupnih delov, pri čemer so etažni lastniki nujno in neodvisno od svoje volje hkrati tudi člani posebne skupnolastninske skupnosti glede premoženja, ki predstavlja sredstva rezervnega sklada(1). V tem konkretnem primeru so bili vsi etažni lastniki (kot skupnost) neodvisno od individualne volje vsakega posameznega izmed njih, en (edini, enotni) naročnik pogodbenega razmerja. Navedeno pa pomeni, da narava pravnega razmerja v konkretni zadevi narekuje enako rešitev spora za vse etažne lastnike. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču pritožbe, da so prav zaradi specifične dejanske skupnosti etažni lastniki enotni sosporniki in se štejejo za enotno pravdno stranko. Če posamezni od njih zamudijo kakšno pravdno dejanje, se po izrecni določbi 196. člena ZPP učinek tistih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki, razteza tudi nanje. To pomeni, da se vloženi odgovori na tožbo ostalih etažnih lastnikov štejejo tudi v korist pritožnikov. Ker zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz določbe 318. člena ZPP, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbam pritožnikov, zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP). Do drugih pritožbenih navedb se pritožbenemu sodišču ni potrebno opredeljevati.

11. Odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil pritožnik T. R., pa je pravilna in ne vsebuje kršitev, ki so očitane v pritožbi. Pritožnik namreč v pritožbi zoper sklep le ponavlja, da je po vsej verjetnosti zamudil rok za pritožbo, ker naj bi mu bila sodba vročena na napačen naslov, kjer ni imel prijavljenega niti stalnega, niti začasnega prebivališča. Že sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo v obrazložitvi sklepa, zakaj trditve o napačni vročitvi sodnega pisanja ne predstavljajo upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pravilnim razlogom sklepa o tem pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

12. Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) O tem dr. Anita Dolinšek, Skupnost etažnih lastnikov in njena pravna sposobnost, Pravnik št. 11-12/2011.