Jedro

Prav tako ne drži pritožbeno stališče, da je tožba nepopolna. Tožnica je v dopolnitvi tožbe citirala vsak posamezni račun po številkah, datumih izdaje, datumih zapadlosti in višini zneska, citirala pa je tudi številke vseh dobavnic. Navedla je, da je toženka vse račune prejela in da so bile vse dobavnice podpisane. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi morala tožnica podatke iz vsakega posameznega računa za presojo, da je tožba popolna, vnesti tudi v dopolnitev tožbe. Takšno stališče je v primerih, ko se tožeča stranka sklicuje na množico popolnoma specificiranih računov (ki vsebujejo vrsta blaga, količino, ceno, datum izdaje računa), katerim so priložene tudi podpisane dobavnice, tožena stranka pa vtoževanim terjatvam iz teh računov le pavšalno ugovarja, pravno zmotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka v osmih dneh od prejema sodbe tožnici plačati 2.985,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 195,00 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe so razvidne sledeče ugotovitve:

(1) da je toženka pri tožnici sukcesivno naročala raznovrstno blago - impregnacijo za les, lazure, barvo in trdilec za kovino ter razredčilo,

(2) da je to blago toženka prevzemala na sedežu tožnice ali pa ji ga je tožnica dostavljala na dogovorjeno mesto prevzema, kar potrjujeo dobavnice,

(3) da je tožnica toženki za tako dobavljeno blago izdala vtoževane račune (A1, A3, A5, A8, A10, A12, A14, A16, A18 in A20),

(4) da teh računov toženka ni poravnala.

Na podlagi teh dejstev je presodilo, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo v smislu 435. člena Obligacijskega zakonika1 in da je tožnica svojo obveznost izpolnila, toženka pa ne.

Zavzelo je stališče, da je tožnica v dopolnitvi tožbe določno opisala življenjski primer, saj je znesek računov opredelila po višini, za vsak račun je navedla datum izdaje, višino in zapadlost ter se sklicevala na priložene dobavnice. Ocenilo je, da je vsebina dobavnic in vtoževanih računov glede zaračunanega blaga jasna in pregledna, da so v njih maloštevilni podatki in da je tudi višina tožbenenega zahtevka jasno razvidna in enostavno preberljiva. Po tem, ko je vse ugovore toženke (1) da vseh vtoževanih računov ni prejela, (2) da tudi ni prejela vsega s strani tožnice zaračunanega blaga in (3) da so nekatere dobavnice zanjo sporne, ocenilo za povsem abstraktne, je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Pritožba toženke

3. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Pritožbenega razloga ni citirala, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava ter absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena, na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti postopka v sporih majhnih vrednosti

6. Tožbeni zahtevek tožnice se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato je ta gospodarski spor sodišče vodilo po tistih določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki veljajo za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP v zvezi s tridesetim poglavjem tega zakona).

7. O pritožbi proti tej sodbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

8. V pritožbenem postopku je sodbo, izdano po postopku za spore majhne vrednosti, možno izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 2. točki te obrazložitve, vezano.

Odgovori na posamezne pritožbene navedbe

9. Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po zakonu utemeljen. Nepopolna pa je med drugim takrat, kadar so dejstva, navedena v tožbi do te mere pomanjkljiva, presplošna, da dejanski stan ni niti določljiv. Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora med drugim tožba obsegati tudi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev.

10. Iz zgornje obrazložitve sledi, da je zmotno pritožbeno stališče, da je tožba nesklepčna zato, ker tožnica ni določno specificirala cen za posamezni artikel, ki da ga je dobavila toženki. Ne drži pritožbeno stališče, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožba sklepčna že s tem, ker so v njej navedeni podatki o verodostojni listini. Iz nobenega dela obrazložitve izpodbijane sodbe ni mogoče sklepati, da sodišče prve stopnje ne razlikuje med nesklepčno in nepopolno sodbo.

11. Prav tako ne drži pritožbeno stališče, da je tožba nepopolna. Tožnica je v dopolnitvi tožbe citirala vsak posamezni račun po številkah, datumih izdaje, datumih zapadlosti in višini zneska, citirala pa je tudi številke vseh dobavnic. Navedla je, da je toženka vse račune prejela in da so bile vse dobavnice podpisane. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi morala tožnica podatke iz vsakega posameznega računa za presojo, da je tožba popolna, vnesti tudi v dopolnitev tožbe. Takšno stališče je v primerih, ko se tožeča stranka sklicuje na množico popolnoma specificiranih računov (ki vsebujejo vrsta blaga, količino, ceno, datum izdaje računa), katerim so priložene tudi podpisane dobavnice, tožena stranka pa vtoževanim terjatvam iz teh računov le pavšalno ugovarja, pravno zmotno.

12. Ker so bili vsi ugovori tožene stranke, ki jih je podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje povsem abstraktni, ne drži pritoženo stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje preverjati, ali so cene posameznih artiklov bile dogovorjene ali so kako drugače utemeljene.

13. Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno presodilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen po višini, pri tem pa ni razpolagalo, niti navedlo nobenih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti ceno ali obseg spornih storitev. Ta pravda je povsem neprimerljiva s pravdo, ki je bila predmet pritožbenega obravnavanja VSL pod I Cpg 800/2016. V zadevi I Cpg 800/2016 je tožeča stranka zahtevala razveljavitev, podredno ničnost, pogodbe o poslovnem sodelovanju. Sodišče prve stopnje pa je tam tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker tožeča stranka kljub ugovorom ni specificirala storitev po datumu, času trajanja in z navedbami, kaj točno je bilo narejeno in kako je bilo delo vrednoteno. V tej pravdi pa, kot je pojasnjeno zgoraj, ni nobenega dvoma o predmetu in ceni dobavljenega blaga toženki. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi lahko toženka podala specificiran ugovor šele po tistem, ko bi tožnica podala ustrezne trditve. Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo trditveno in dokazno breme, zato ne drži. 14. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih tistih kršitev ZPP, na katere v okviru določila prvega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Odločitvi o stroških pritožbenega postopka

15. Ker pritožnica s pritožbo ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Po določilu prvega odstavka tega člena se s prodajno pogodbo prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.