2. 2. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mihe Kukarja, Ljubljana, ki ga zastopa Klemen Golob, odvetnik v Ljubljani, na seji 2. februarja 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10 in 42/18) ter Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 22/11 – popr., 53/12, 9/13, 23/13 – popr., 71/14 – popr., 95/15, 38/16, 63/16, 12/17 – popr., 42/18 in 59/22), kolikor se nanašata na zemljišče s parcelno številko 568/12, k. o. Spodnja Šiška, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (v nadaljevanju Odlok SD) ter Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju Odlok ID), kolikor se nanašata na zemljišče s parcelno številko 568/12, k. o. Spodnja Šiška. Zatrjuje neskladje z 22., 33., 69. in 153. členom Ustave ter s tretjim odstavkom 5. člena, 7. in 10. členom, 3. točko prvega odstavka 19. člena, 20. in 46. ter 50. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – ZPNačrt). Trdi, da je izključni lastnik navedenega zemljišča. Zemljišče naj bi imelo površino 45 m2 in naj bi se nahajalo ob stanovanjski hiši, ki je v solasti pobudnika in kjer pobudnik živi. Več kot 70 let naj bi se uporabljalo kot pripadajoče oziroma funkcionalno zemljišče. S sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 42/18) naj bi bila spremenjena namenska raba zemljišča iz zazidljive (stanovanjska površina SSse NA) v nezazidljivo (oznaka podrobnejše namenske rabe prostora ZPp, "parki") oziroma iz stavbnega zemljišča, namenjenega za stanovanjsko gradnjo, v park (zelene površine). S tem naj bi prišlo do nedopustnega, nesorazmernega in arbitrarnega posega v pobudnikov pravni položaj, ostala naj bi mu le gola lastninska pravica. Pobudnik omenja zmanjšanje tržne vrednosti zemljišča. Pojasnjuje, kako je bil v letu 2019 izveden geodetski postopek izravnave meje med njegovim in sosednjim zemljiščem v lasti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Po tem postopku naj bi želel na zemljišču postaviti ograjo, vendar naj bi ugotovil, da je zemljišče javna površina in da po namenski rabi spada v območje parkov, kjer postavitev ograje ni dovoljena. Prav tako naj ne bi smel na zemljišču parkirati svojega vozila. Zato naj bi na MOL vložil pobudo za določitev namenske rabe zemljišča, kot je bila določena pred sporno spremembo, za katero naj prej ne bi vedel in naj z njo ne bi nikoli soglašal, ter za ukinitev statusa javne površine. Sprememba namenske rabe zemljišča in njegova opredelitev kot javne površine naj ne bi temeljili na nobenih strokovnih podlagah. Pobudnik navaja, da ni bila upoštevana zahteva iz tretjega odstavka 50. člena ZPNačrt, ki določa, da mora biti javnost izrecno obveščena o navedbah parcel, katerih namenska raba se spreminja. Razlaga, da pri spremembi namenske rabe zemljišča ni bilo zagotovljeno skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa. Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo sprejme in ugotovi, da sta Odlok SD in Odlok ID v izpodbijanem obsegu v neskladju z Ustavo.

Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je bil Odlok ID spremenjen z uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 59/22 – v nadaljevanju novela Odloka ID). Ustavno sodišče je pobudniku poslalo poziv na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Pozvalo ga je, naj sporoči, ali vztraja pri pobudi, in če vztraja, naj izkaže okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene. Pobudnik je sporočil, da vztraja pri pobudi in jo razširja na novelo Odloka ID. Pojasnil je, da njegovo zemljišče po noveli Odloka ID sicer nima več statusa javne površine, ker gre za pripadajoče funkcionalne površine k stanovanjski hiši (vrt). Še vedno pa naj bi zemljišče po namenski rabi spadalo v območje parkov, za katero veljajo posebne omejitve lastninske pravice. Za razliko od pobudnikovega naj bi bila bližnja zemljišča z namensko rabo ZPp – parki v lasti MOL. Pobudnik zatrjuje tudi neskladje s 14. členom Ustave.

Nasprotna udeleženka MOL je odgovorila na pobudo in zgoraj navedeni odgovor pobudnika na poziv Ustavnega sodišča. Primarno trdi, da je glede na tretji odstavek 24. člena ZUstS pobuda vložena prepozno. Nadalje trdi, da pobudnik ni izkazal pravnega interesa za vloženo pobudo zoper Odlok SD in novelo Odloka ID. Poleg tega naj ne bi bil izpolnjen pogoj za obravnavo pobude iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. MOL poudarja, da je bil na pobudnikovem zemljišču status javne površine nesporno ukinjen in da obstoječa namenska raba sama po sebi še ne pomeni protiustavnega posega v pobudnikovo lastninsko pravico. V vsakem primeru naj bi bila pobuda očitno neutemeljena. MOL naj bi pridobila strokovna pojasnila Oddelka za urejanje prostora. Po prostorskih aktih, ki so veljali pred sprejetjem Odloka ID, naj bi pobudnikovo zemljišče že spadalo v območje zelenih površin. Odlok ID naj bi tako neutemeljeno določil stanovanjsko namensko rabo pobudnikovega zemljišča, kar je bilo v letu 2018 nato sanirano s spremembami in dopolnitvami Odloka ID, ki so za pobudnika sporne. MOL navaja, da je sprememba namenske rabe zakonita, skladna z načeloma trajnostnega prostorskega razvoja ter usmerjanja poselitve. Po mnenju MOL naj bi bilo treba na območju, kjer se nahaja pobudnikovo zemljišče, ohranjati namensko rabo zelenih površin oziroma parkov. Zelene površine, ki naj bi imele različne koristne vplive, naj bi tam dejansko tudi ves čas obstajale. Ohranjanje zelenih površin naj bi bilo eno od vodilih izhodišč Odloka SD. Območja z namensko rabo ZPp – parki naj bi po Odloku ID spadala v območja stavbnih zemljišč in določeni gradbeni posegi naj bi bili dopustni. Postavitev ograje na pobudnikovem zemljišču naj bi bila dopustna tako kot na območjih z namensko rabo SSse – splošne eno- in dvostanovanjske površine. Nikjer naj ne bi bilo prepovedano, da ima pobudnik zdaj na zemljišču vrt, zelenico, živo mejo ali da na njem parkira vozilo. Zemljišče pa naj ne bi bilo primerno za gradnjo stanovanjskega ali poslovnega objekta, niti naj zaradi majhne površine ne bi ustrezalo pogojem za samostojno gradbeno parcelo. MOL trdi, da je bilo upoštevano načelo sorazmernosti in izvedeno skrbno tehtanje pravičnega ravnovesja med interesi skupnosti ter interesi pobudnika. Zemljišče naj bi skupaj z drugimi površinami tvorilo zaokroženo celoto zelenih površin. Šlo naj bi za uskladitev pravnega stanja z dejanskim. MOL še razlaga, kako se pobudnik nikoli ni mogel zanašati na to, da bi na zemljišču lahko gradil. Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo zavrže oziroma zavrne.

Pobudnik se je opredelil do odgovora MOL. Navedbam MOL nasprotuje in vztraja pri svojih očitkih.

Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

Zaradi navedenega se Ustavno sodišče ni spuščalo v ugotavljanje obstoja vseh procesnih predpostavk za obravnavo pobude.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Prim. odločbo št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19, in OdlUS XXIV, 9), predvsem 19.–21. točka obrazložitve.