Jedro

V obravnavani zadevi so bili pravni učinki izpodbijanega sklepa o uvedbi izvršbe razveljavljeni z ustavitvijo izvršbe in odpisom carinskega dolga. Ker zato tožeča stranka očitno ne izkazuje pravnega interesa za vztrajanje pri upravnem sporu, je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo s sklicevanjem na določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep o izvršbi Carinskega urada L. z dne 6. 3. 2007 (1. točka izreka) in zavrnilo njeno zahtevo za povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu (2. točka izreka). Z navedenim sklepom je prvostopenjski carinski organ tožeči stranki naložil v plačilo carinski dolg po odločbi Carinskega urada Ljubljana z dne 22. 1. 2007, ki je postala izvršljiva dne 27. 2. 2007. Ob reševanju zadeve je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bila zaradi nastopa absolutnega zastaranja pravice do izterjave carinskega dolga izvršba ustavljena (s sklepom z dne 13. 3. 2007) in dolg odpisan (s sklepom z dne 16. 3. 2007). Ker je zaradi navedenega sodišče prve stopnje ocenilo, da izpodbijani prvostopenjski sklep o izvršbi ne posega več v pravni položaj tožeče stranke, je odklonilo odločanje o njegovi pravilnosti in zakonitosti ter tožbo zavrglo.

2. V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga njegovo razveljavi ter vrnitev zadeve v ponovni postopek. Navaja, da je prvostopenjski sklep o izvršbi ničen, ker ga zaradi nastopa absolutnega zastaranja ni več mogoče izvršiti. O tem se tožena stranka ni izrekla. Sodišče prve stopnje ni pooblaščeno, da ugotavlja dejstva na nejavni seji, ampak mora presojati zakonitost izpodbijanih aktov. Zaradi prvostopenjskega sklepa o izvršbi ima še vedno blokiran transakcijski račun, ker za banko, pri kateri ima račun, ta sklep še vedno formalnopravno obstaja. Zato vztraja, da ga je treba odpraviti ali izreči za ničnega. Predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrhovno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, na katere je oprlo svojo odločitev. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 je odločanje o zakonitosti upravnih aktov pogojeno s tem, da izpodbijani upravni akt posega v pravni položaj tožeče stranke. Le v takih primerih lahko stranka s sprožitvijo in vodenjem upravnega spora doseže spremembo svojega pravnega položaja. Če si z upravnim sporom svojega pravnega položaja ne more izboljšati, tudi nima pravnega interesa za upravni spor. Sodišče mora na obstoj strankinega pravnega interesa paziti ves čas postopka. Pri tem pa ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja (kot očitno meni tožeča stranka), ampak za oceno pravnih učinkov izpodbijanega akta.

5. V obravnavani zadevi so bili tudi po presoji pritožbenega sodišča pravni učinki izpodbijanega sklepa o uvedbi izvršbe razveljavljeni z ustavitvijo izvršbe in odpisom carinskega dolga. Ker zato tožeča stranka očitno ne izkazuje pravnega interesa za vztrajanje pri upravnem sporu, je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo s sklicevanjem na določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na drugačno odločitev ne vpliva zatrjevanje tožeče stranke, da sklep o uvedbi izvršbe še vedno velja za banko, pri kateri ima odprt transakcijski račun. Sklep o ustavitvi izvršbe je bil banki vročen, kar izhaja iz povratnice v spisu, in zato ne more biti več pravna podlaga za blokado transakcijskega računa tožeče stranke, saj je tudi za banko pravno zavezujoč.

6. Po prvem odstavku 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 o taksnih oprostitvah odloča sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev. Poleg tega iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo zoper sklep že odločilo s sklepom U 401/2008-12 z dne 25. 11. 2008, zato ponovno odločanje o tem vprašanju niti ni mogoče. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.