Jedro

Razlogi izpodbijanega sklepa o tem, ali je med udeleženci prišlo do spora o velikosti deležev na parceli si medsebojno nasprotujejo, zaradi česar izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti in ga je moralo zato pritožbeno sodišče v tem obsegu razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi glede nepremičnine parc. št. 611/11, k. o. ..., ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Sicer se pritožba zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (glede nepremičnin 607, 612/3, 612/60, 612/61 in 1228/3, vse k. o. ...) zavrže.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog materialnega udeleženca, naj se postopek delitve nepremičnine parcelna številka 611/1, k. o. .., izloči in se obravnava ločeno (I. točka izreka). Nepravdni postopek je prekinilo (II. točka izreka) in predlagateljico napotilo, da v roku 30 zoper nasprotnega udeleženca vloži tožbo na ugotovitev, da je lastnica nepremičnin parcelna številka 607, 612/3 612/60, 612/61 in 1228/3, vse k. o. ..., in sicer do celote (III. in IV. točka izreka).

2.Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje materialni udeleženec po pooblaščencu. Izrecno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). Meni, da je po 9. členu ZNP-1 prekinitev nepravdnega postopka dopustna le, če obstaja spor glede velikosti deležev udeležencev, kar pa mora biti podprto z ustreznimi navedbami in dokazi. Opozarja, da je predlagateljica v predlogu navajala, da sta z nasprotnim udeležencem solastnika nepremičnin vsak do 1/2. Šele kasneje je začela trditi, da je izključna lastnica nepremičnin parc. št. 607, 612/3, 612/60, 612/61 in 1228/3, vse k. o. ... Vloge, v katerem bi po sklepu sodišča prve stopnje, sprejetem na naroku dne 19. 11. 2024, vložiti v roku 20 dni, ni vložila, zato predlagateljica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki bi utemeljeval prekinitev postopka in napotitev na pravdo. Pritožnik se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 1034/2009 z dne 19. 1. 2010, po katerem splošne trditve o večjem deležu na nepremičnini ne zadostujejo za prekinitev postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Predlagateljica in nasprotni udeleženec na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

5.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je za odločitev v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 133/2025 z dne 30. 7. 2025 o prenosu pristojnosti.

6.Pritožbeno sodišče ni upoštevalo dopolnitve pritožbe, ki je bila na sodišče vložena dne 5. 6. 2025 priporočeno po pošti, ker je pritožbeni rok (drugi odstavek 363. člena ZPP v povezavi z 42. členom) iztekel že 21. 3. 2025.

Glede I. točke izreka

7.Če je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo, nepravdni postopek pa prekine (155. člen ZNP-1 v zvezi z 9. členom ZNP-1).

8.Sodišče prve stopnje je k odločitvi o prekinitvi nepravdnega postopka pripeljal zaključek, da je med udeleženci prišlo do spora o velikosti deležev na nepremičninah, ki so predmet delitve, ker predlagateljica na nepremičninah parc. št. 607, 612/3, 612/60, 612/61 in 1228/3, vse k. o. ..., zatrjuje svojo izključno lastninsko pravico. V razlogih sklepa je pojasnilo, da predlagateljica zatrjuje, da je izključna lastnica teh nepremičnin, (i.) ker je skrbela za pokojno mater in te nepremičnine, (ii.) ker je bila takšna oporočna volja njene matere, (iii.) in ker to izhaja iz vsebine dednega sklepa D 249/847 z dne 27. 8. 1987, čemur pa nasprotni udeleženec in materialni udeleženec nasprotujeta (prim. 2. točko in 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta nepravdni postopek teče glede delitve solastnih nepremičnin parc. št. 607, 611/1, 612/3, 612/60, 612/61 in 1228/3, vse k. o. ...

Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo glede vseh nepremičnin, ki so predmet postopka, pri čemer je v razlogih izpodbijanega sklepa najprej navedlo, da predlagateljica izključno lastninsko pravico zatrjuje na nepremičninah parc. št. 607, 611/1, 612/3, 612/60, 612/61 in 1228/3, vse k. o. ..., nato pa je zaključilo, da je med udeleženci prišlo do spora o velikosti njihovih deležev na vseh nepremičninah, ki so predmet postopka - torej tudi na nepremičnini parc. št. 611/1, k. o ...

10.Razlogi izpodbijanega sklepa o tem, ali je med udeleženci prišlo do spora o velikosti deležev tudi na parc. št. 611/1, k. o. ..., si medsebojno torej nasprotujejo, zaradi česar izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti (procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 366. členom ZPP) in ga je moralo zato pritožbeno sodišče v tem obsegu razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 366. členom ZPP). Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbenemu sodišču posledično ni bilo treba opredeliti.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje navesti med seboj skladne razloge, ki bodo omogočali preizkus zaključka, da je med udeleženci prišlo do spora o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev na nepremičnini parc. št. 611/1, k. o. ...

Glede II. točke izreka

11.Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prenesla konkretno in neposredno pravno korist.

12.Iz razlogov izpodbijanega sklepa, ki jih pritožnik ne izpodbija, izhaja, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec solastnika nepremičnin parc. št. 607, 612/3, 612/60, 612/61 in 1228/3, vse k. o. ..., nasprotni udeleženec in materialni udeleženec pa solastnika nepremičnine parc. št. 611/1, k. o. .... Ker pritožnik ni solastnik nepremičnin parc. št. 607, 612/3, 612/60, 612/61 in 1228/3, vse k. o. ..., zato ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o prekinitvi nepravdnega postopka glede teh nepremičnin, saj mu morebitna ugoditev pritožbi na teh nepremičninah ne prinaša prav nobene pravne koristi.

13.Pritožbeno sodišče dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje v položaju, ko je zavrnilo predlog materialnega udeleženca za razdružitev zadeve glede nepremičnine parc. št. 611/1, k. o. ..., pri vodenju postopka in opravljanju procesnih dejanj v nadaljevanju upoštevati, ali bo nepravdni postopek prekinjen v celoti ali pa le za nekatere nepremičnine. Ker gre pri sklepu o razdružitvi zadeve za sklep procesnega vodstva, nanj ni vezano (tretji odstavek 329. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14.Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 390, 3920/2, 390/2-14 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 155

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.