Jedro

Za presojo, ali gre za enako dejansko in pravno stanje, je bistveno, ali sta si mnenji enaki glede pravno odločilnih okoliščin. Glede na citirane določbe ZPND to pomeni, da vsebujeta ali pa ne vsebujeta: ocene o ogroženosti in mnenja, da je dodelitev BPP nujno potrebna tudi za postopke po DZ. Za odločitev v tej zadevi je tako pravno pomembno le, da tudi v mnenju CSD, ki ga je tožnica predložila v obravnavani zadevi, enako kot v mnenju CSD, ki ga je predložila v zadevi Bpp 549/2022, CSD ni zapisal, da je za tožnico nujno potrebna dodelitev BPP za postopke po DZ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za zastopanje na prvi stopnji v postopku za ureditev premoženjskopravnih razmerij po razpadu zunajzakonske skupnosti. Iz njegove obrazložitve izhaja, da je z odločbo Bpp 549/2022 že pravnomočno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP za postopek z enako vsebino. Navaja, da je prošnjo tedaj presojal iz razlogov po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker v mnenju centra za socialno delo (CSD) o tožničini ogroženosti ni bilo navedeno, da je nujno potrebno, da se tožnici dodeli BPP po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) tudi za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja. Ugotavlja, da se v tem primeru tožničina prošnja razlikuje le v tem, da CSD predlaga dodelitev BPP za postopke po ZPND in Družinskem zakoniku (DZ). Prošnjo je zato zavrgel na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njej navaja, da zadevi nista identični, saj priloženo mnenje CSD, ki je podlaga za dodelitev BPP na podlagi ZPND, ni identično mnenju, ki je bilo priloženo v zadevi Bpp 549/2022. Uveljavlja, da je upravni organ zmotno uporabil 26. in 27. člen ZPND. Meni, da so v 26. členu ZPND urejeni pogoji za dodelitev BPP, v 27. členu ZPND pa je določen obseg pridobljene BPP, v zvezi s katerim bi moral upravni organ pridobiti nadaljnje mnenje CSD o tem, kateri postopki so za žrtev nasilja nujni. Navaja, da v tem primeru CSD tega mnenja ni dal oziroma ni jasno kakšna je podlaga za predlog, da se tožnici odobri BPP. Trdi, da je njena vloga zato nepopolna in bi moral upravni organ k dopolnitvi pozvati tožnico oziroma CSD. Uveljavlja tudi, da je ravnanje upravnega organa v nasprotju z namenom ZPND. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponoven postopek. Zahteva povračilo stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 26. 1 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in ga vročilo strankam.

**K I. točki izreka**

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijani sklep o zavrženju tožničine vloge je sprejet na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Po tej določbi upravni organ zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravni organ v zadevi Bpp 549/2022 obravnaval enako prošnjo za dodelitev BPP kot v obravnavani zadevi, to je za zastopanje na prvi stopnji v postopku za ureditev premoženjskopravnih razmerij po razpadu zunajzakonske skupnosti, ter da jo je zavrnil. Poleg tega iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo obema zahtevama (v Bpp 549/2022 in v obravnavani) priloženo mnenje CSD o ogroženosti brez mnenja, da je nujno potrebna dodelitev BPP za postopke po DZ, in da se tožničino premoženjsko stanje, ugotovljeno v zadevi Bpp 549/2022, ni spremenilo.

8. Iz tožničinih navedb, pa tudi upravnih spisov v zadevah Bpp 549/2022 in Bpp 603/2022 izhaja, da je dodelitev BPP v obeh postopkih uveljavljala po ZPND. Po določbah prvega in drugega odstavka 26. člena ZPND je do brezplačne pravne pomoči, in sicer ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti, ki jo poda pristojni CSD. Po 27. členu ZPND pa se BPP po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu tega zakona in za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju CSD nujno potrebno.

9. Posebna ureditev dodelitve BPP v ZPND je potrebna zaradi varstva žrtev nasilja v družini. Zaradi specifičnega položaja, v katerem se lahko znajde žrtev takšnega nasilja, ji zakon za ukrepe za zagotovitev njene varnosti, ki jih določa ZPND,1 omogoča dostop do BPP ne glede na njene finančne zmožnosti. Pogoj za dodelitev BPP za navedene postopke po ZPND je zgolj ocena o ogroženosti, ki jo poda pristojni CSD.

10. Tožnica v tej zadevi (enako kot v zadevi Bpp 549/2022) uveljavlja dodelitev BPP za postopke v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo skupnega premoženja. To pa niso postopki po ZPND, temveč postopki po DZ. Dodelitev BPP za te postopke pa je po ZPND, to je ne glede na finančne zmožnosti prosilca, mogoča le izjemoma, in sicer ob izpolnjenosti dodatnega pogoja, to je ocene CSD o nujni potrebnosti dodelitve BPP za takšne postopke. Dodelitev BPP za takšne postopke bo npr. nujno potrebna, ko premoženje, na podlagi katerega se sicer ocenjuje prosilčeva finančna sposobnost po ZBPP, prosilcu prav zaradi nasilja v družini ni dostopno in z njim ne more razpolagati. Presojo o tem, ali gre za tak primer, opravi CSD, ki obravnava konkreten primer nasilja v družini in zato pozna relevantne prosilčeve življenjske okoliščine.

11. Za to, da bi tožnica za postopke po DZ, za katere uveljavlja dodelitev BPP, to pomoč lahko prejela po določbah ZPND, bi torej morala poleg mnenja CSD o ogroženosti, predložiti tudi mnenje CSD o tem, da je dodelitev BPP za te postopke nujno potrebna. Takšnega mnenja pa tožnica ni predložila ne v postopku Bpp 549/2022 ne v obravnavanem postopku. Pravno odločilno dejansko stanje je torej v obeh postopkih z vidika dodelitve BPP po ZPND za postopke po DZ identično.

12. Tožnica ne more uspeti s tožbenimi navedbami, da besedili mnenj CSD, ki sta bili predloženi v postopkih, nista povsem identični. Za presojo, ali gre za enako dejansko in pravno stanje, je bistveno, ali sta si mnenji enaki glede pravno odločilnih okoliščin. Glede na citirane določbe ZPND to pomeni, da vsebujeta ali pa ne vsebujeta: ocene o ogroženosti in mnenja, da je dodelitev BPP nujno potrebna tudi za postopke po DZ. Za odločitev v tej zadevi je tako pravno pomembno le, da tudi v mnenju CSD, ki ga je tožnica predložila v obravnavani zadevi, enako kot v mnenju CSD, ki ga je predložila v zadevi Bpp 549/2022, CSD ni zapisal, da je za tožnico nujno potrebna dodelitev BPP za postopke po DZ.

13. Dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavnem postopku in v zadevi Bpp 549/2022, v kateri je organ pred tem že odločil tako, da je tožničino prošnjo zavrnil, se torej ne razlikujeta. Tožnica pa v tožbi ne izpodbija presoje, da se niso spremenile dejanske okoliščine, pomembne za presojo njenega premoženjskega stanja po določbah ZBPP, kar je upravni organ prav tako upošteval pri odločitvi. Navedeno pomeni, da gre za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

14. Na drugačno presojo ne vplivajo tožničine navedbe, da bi jo moral upravni organ pozvati k predložitvi mnenja o nujni potrebnosti dodelitve BPP za postopke po DZ oziroma da bi moral sam po uradni dolžnosti iskati ta podatek pri CSD. Postopek za pridobitev BPP je namreč predlagalni postopek, zato je prosilec tisti, ki je dolžan organu predložiti podatke, na katere opira svojo vlogo. Na to, da je dodelitev BPP za postopke ugotavljanja in delitve skupnega premoženja po določbah ZPND mogoča le ob predložitvi mnenja CSD, da je to nujno potrebno, pa je bila tožnica tudi izrecno opozorjena že v odločbi Bpp 549/2022 z dne 1. 12. 2022. 15. Poleg tega tožničina vloga zgolj zato, ker ne vsebuje tudi mnenja o nujnosti dodelitve BPP za postopke po DZ, ni nepopolna. Nepopolna je namreč le vloga, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da se lahko obravnava, tožničina vloga pa ni bila takšna. Tožničina vloga tudi ni bila nerazumljiva, ker je CSD v predloženem mnenju zapisal, da predlaga dodelitev BPP tudi za postopke po DZ, ne pa da je dodelitev BPP za takšne postopke nujno potrebna. Po presoji sodišča gre namreč za povsem jasni, vendar različni formulaciji. Ker torej tožničina vloga ni bila ne nepopolna ne nerazumljiva, upravnemu organu tožnice tudi ni bilo treba pozivati k dopolnitvi vloge, temveč je ravnal pravilno, ko je vlogo iz že pojasnjenih razlogov zavrgel. 16. Glede na navedeno je sodišča na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

17. V tem upravnem sporu so se vse stranke pisno odpovedale glavni obravnavi. Po prvem odstavku 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sodišče v sporu zato odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank, brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka**

18. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 To so ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj, ukrepi za zagotavljanje varstva otrok, prepustitev stanovanja v skupni uporabi in stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi.