Jedro

Za kaznivo dejanje po 7.tč. 3.čl. ZKLD ni zadoščalo podpiranje že obstoječe skupine, ampak pomoč pri organiziranju, torej pri njenem nastajanju.

Samo sestajanje in razpravljanje s člani organizacije za izvrševanje kaznivih dejanj po 2.čl. ZKLD ne pomeni "podpiranja" po 14.tč. 3.čl. ZKLD.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 24.8.1950, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 26.9.1950, spremeni in sicer

1. glede obs. K.S. tako, da se ga na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o ž b e, da se je v septembru 1949 povezal s članom oborožene tolpe K.L., ki ga je ob tej priliki spraševal o kretanju organov Ljudske milice, se nato z njim sestal okrog dvajsetkrat, vedel za L., da je oborožen z brzostrelko, pištolo in bombo in je z njim redno ob priliki snidenj razpravljal o oboroženi tolpi, o številu njenih članov, o njeni oborožitvi, o akciji na Postajo ljudske milice M., o umoru aktivista F.T. in je tudi od januarja 1950 vedel za vse člane oborožene tolpe in njihova skrivališča; se nato od januarja dalje sestal še s člani tolpe J.A. in dva ali trikrat z A.S., banditu L. pa je ob neki priliki izročil tudi kvas, tedaj sodeloval z organizirano oboroženo tolpo in jo podpiral, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po 7. točki 3. člena ZKLD.

Stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun;

2. glede obsojenih A.K., A.A. in R.D., sedaj C., pa v odločbi o pravni opredelitvi kaznivega dejanja in o kazni tako, da se njihovo dejanje opredeli kot kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD in se jih po navedenem zakonskem določilu na podlagi četrtega odstavka 4. člena istega zakona, glede obs. R.D. pa z uporabo 62. člena Kazenskega zakonika (KZ-47, Ur. list FLRJ, št. 106/47), obsodi: - obs. A.K. na 1 leto in 6 mesecev, - obs. A.A. na 1 leto in - obs. R.D., sedaj C., na 8 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom.

Ne izrečejo se obs. A.K. kazen zaplembe premoženja ter obs. A.K., obs. A.A. in obs. R.D., sedaj C., kazen izgube državljanskih pravic.

Obrazložitev

S pravnomočnima sodbama, navedenima v uvodu te sodbe, so bili zaradi kaznivega dejanja pomoči pri organiziranju oboroženih tolp po 7. točki 3. člena ZKLD obsojeni: - A.K. na 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom, ki jo je prestajal od 25.2.1950, ko je bil priprt, do 29.11.1954, ko je bil pomiloščen, na izgubo državljanskih pravic za čas 4 let in na zaplembo premoženja; - A.A. na 6 let odvzema prostosti s prisilnim delom, ki jo je prestajala od 28.4.1950, ko je bila priprta, do 1.1.1953, ko je bila pomiloščena, in na izgubo državljanskih pravic za čas 3 let; - K.S. na 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom, ki jo je prestajal od 4.3.1950, ko je bil priprt, do 1.1.1953, ko je bil pomiloščen, in na izgubo državljanskih pravic za dobo 3 let in - R.D., sedaj C., na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, ki jo je prestajala od 1.3.1950, ko je bila priprta, do 4.1.1952, ko je bila pomiloščena, in na izgubo državljanskih pravic za 2 leti.

Vrhovni državni tožilec je zoper ti sodbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, ker dejanja obsojencev, kakor so opisana, ne vsebujejo zakonskega znaka tega kaznivega dejanja, namreč, katera kazniva dejanja iz 2. člena ZKLD naj bi nameravala izvršiti oborožena tolpa, ki so jo obsojenci podpirali in sodelovali z njo, kdo je to tolpo vodil, jo sestavljal in kako so bili člani med seboj povezani. Dejanja obsojencev so le nudenje gostoljubnosti nekaterim članom tolpe in ne predstavljajo pomoči pri organiziranju tolpe. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se vse obsojence oprosti na podlagi 1. točke 358. člena ZKP.

Obsojenci na zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti niso odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena v naslednjem obsegu: Zahteva nima prav, da iz izpodbijane sodbe ni vidno, kdo je sestavljal oboroženo skupino in kakšni so bili njeni cilji: v izreku sodbe sodišča prve stopnje se kot člani navajajo pod točko I. M. in F.Š., F.P., A.S. in J.G., pod točko II. poleg teh še F.L., pod točko III. K. (pravilno najbrž F.) L. in J.A. in pod točko IV. L. Tudi v obrazložitvi se kot člane oborožene skupine omenjajo te osebe. Na 4., 5. in 6. strani sodbe se kot cilje te skupine navaja, da dvigne upor proti ljudski oblasti z diverzantskimi akcijami (miniranjem objektov, napadi na postaje milice, umori aktivistov) in da sta za dosego tega cilja člana skupine F.Š. in J.G. dne 27.2.1950 ustrelila aktivista F.T. in ga oropala.

Pravilno pa je stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da v opisu dejanj obsojencev niso navedeni vsi znaki kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD. V izreku se trdi, da so obsojenci podpirali in sodelovali z oboroženimi člani skupine, ki je imela za cilj teroristična dejanja iz protidržavnih motivov tako, da so jim dajali hrano, pijačo, prenočišče oziroma zatočišče. Toda za kaznivo dejanje po 7. točki 3. člena ZKLD ni zadoščalo podpiranje že obstoječe skupine, ampak pomoč pri organiziranju, torej pri njenem nastajanju. Zato že po opisu v izreku izpodbijane sodbe njihovo dejanje ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja, saj se niti pri navajanju splošnih zakonskih znakov ne pri njihovi konkretizaciji ne navaja okoliščine, da so obsojenci pomagali pri organiziranju teroristične skupine.

Po stališču Vrhovnega sodišča pa imajo dejanja obs. A. K., A.A. in R.D., sedaj C., vse znake kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena istega zakona. To kaznivo dejanje je storil, kdor je dajal hrano, zatočišče, ali je na kakršenkoli drug način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali njihove aktivne člane. Po ugotovitvah v izpodbijanih sodbah so ti trije obsojenci dajali članom oborožene skupine, ki je konec leta 1949 nastala na območju S.G. z namenom, da izvršuje kazniva dejanja po 2. točki ZKLD, hrano, pijačo in prenočišče. Dne 24.2.1950 sta člana te skupine F.Š. in J.G. umorila in oropala aktivista F.T. Pomoč pri skrivanju in oskrbovanje članov te skupine s hrano in pijačo je po mnenju Vrhovnega sodišča pomenilo podpiranje, ki je prispevalo k daljši časovni aktivnosti te skupine in oviranju državnih organov pri njihovem odkritju in prijetju. Ker je torej bil v škodo obsojenih A.K., A.A. in R.D. prekršen kazenski zakon le na način iz 4. točke 372. člena ZKP, je Vrhovno sodišče glede teh obsojencev izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o pravni opredelitvi kaznivega dejanja.

Za kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD je bila po določbah četrtega odstavka 4. člena istega zakona predpisana najnižja kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za čas 1 leta, torej nižja, kot za kaznivo dejanje iz 7. točke istega člena, kjer je bila predpisana spodnja meja 3 let take kazni. Zaradi tega je Vrhovno sodišče ob upoštevanju višine kazni, ki je bila vsakemu od teh obsojencev znižana s pomilostitvijo in okoliščin, ki so bile upoštevane pri odločbi o sankcijah v rednem postopku, izreklo nove ustrezno nižje kazni odvzema prostosti s prisilnim delom, kakršne izhajajo iz izreka pod točko 2. te sodbe, pri čemer je obsojeni R.D., sedaj C., glede na težo njenega dejanja z uporabo omilitvenih določil 62. člena KZ-47 izreklo kazen izpod meje, ki je bila za to kaznivo dejanje predpisana v zakonu.

Stranske kazni zaplembe premoženja, ki je bila izrečena obs. A.K., ter začasne izgube državljanskih pravic (izgube volilne pravice, pravice do pridobitve ali opravljanja funkcij v družbenih organizacijah in društvih, pravice do javnega nastopanja in pravice nositi častne naslove, rede in odlikovanja), ki so bile izrečene obs. A.K. za dobo 4 let, obs. A.A. in R.D., sedaj C., pa za dobo 3 let, je bilo na podlagi 1. odstavka 4. člena ZKLD obvezno izreči za kaznivo dejanje po 7. točki 3. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče njihova dejanja opredelilo kot kazniva dejanja po 14. točki istega člena, za katera pa po določbah 4. odstavka 4. člena tega zakona izrek teh stranskih kazni ni bil obvezen in je tako odpadla pravna podlaga, ki jo je uporabila izpodbijana sodba za njihov izrek, je odločilo, da se ne izrečejo.

Glede obs. K.S. pa po mnenju Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba ne navaja takih dejstev in okoliščin, ki bi lahko pomenile podpiranje članov oborožene tolpe v smislu 14. točke 3. člena ZKLD. Kaznivo dejanje naj bi ta obsojenec storil s tem, da se je od septembra 1949 do prijetja povezal s K.L., se z njim približno dvajsetkrat sestal, čeprav je vedel, da je oborožen, z njim razpravljal o skupini, ki ji je pripadal, njenih članih, oborožitvi, skrivališču, o akcijah na Postajo milice M., o umoru aktivista F.T. in mu enkrat izročil kvas, sestal pa se je tudi z J.A. in A.S. Samo sestajanje in razpravljanje s člani organizacije za izvrševanje kaznivih dejanj po 2. členu ZKLD ne pomeni "podpiranja" po 14. točki 3. člena ZKLD. V tej točki primeroma inkriminirana dejanja (dajanje zavetišča; pošiljanje, skrivanje ali prenašanje stvari zanje; vzdrževanje zvez; oviranje pri odkrivanju in prijetju) povedo, da je bilo kaznivo aktivno podpiranje z različnimi dejanji. Kot tako bi se glede na navedbe v opisu dejanja obs. K.S. lahko štela le izročitev kvasa. Ker pa je šlo za osamljen primer, ki je mogel imeti le neznaten prispevek za ohranitev skupine, je Vrhovno sodišče mnenja, da dejanja obs. K.S. ni moč šteti za to kaznivo dejanje. Pri tem pripominja, da bi v delu, kjer je po ugotovitvah sodbe razpravljal s K.L. o umoru F.T., lahko storil kaznivo dejanje opustitve ovadbe po prvem odstavku 8. člena ZKLD. Toda zakoniti znaki tega kaznivega dejanja v primerjavi z znaki kaznivega dejanja po 7. ali 14. točki 3. člena istega zakona se tako razlikujejo, da sprememba le pravne opredelitve brez ustrezne spremembe opisa dejanj ni mogoča, zlasti še, ker je bilo kaznivo dejanje opustitve ovadbe mogoče storiti z opustitvijo prijave tako, da se kaznivo dejanje pripravlja, kot tudi že izvršenega kaznivega dejanja. Iz teh razlogov po mnenju Vrhovnega sodišča dejanje K.S., kakor je opisano v izpodbijani sodbi, ni imelo znakov kaznivega dejanja.

Ker je bil K.S. oproščen obtožbe, v skladu z določbo prvega odstavka 96. člena ZKP stroški tega dela postopka obremenjujejo proračun.