Jedro

Pravna ureditev uporabe povezovalne poti (npr. s pogodbeno ustanovitvijo stvarne služnosti ali z določitvijo nujne poti v nepravdnem postopku) na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva. Vendar sta se zemljišči, katerih solastnik je tožnik, uporabljali za kmetijsko dejavnost, na njih pa se predvideva izgradnja obrtno industrijske cone, zato bi moral upravni organ pri ugotavljanju pogojev za odmero nadomestila za leto 2008, ugotoviti, ali zatrjevana dejanska pot zadošča za dostop do javne ceste v navedenem obsegu.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada Novo mesto, št. DT4224-190/2008-11-12021-10 z dne 11. 11. 2008 se odpravi v delu, v katerem je odmerjeno nadomestilo za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč parc. št. 1022/7 in 1022/22 k. o. ... in se zadeva v tem obsegu vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

Toženka je tožniku dolžna povrniti 80,00 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2008 v skupni višini ... EUR, in sicer od stanovanjskega objekta na naslovu ..., v višini ... EUR ter od nezazidanih stavbnih zemljišč v k. o. ... – parc. št. 1022/7 in 1022/22 v višini ... EUR. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku po tem, ko je pritožbeni organ ugodil tožnikovi pritožbi zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Prvostopenjski organ ugotavlja, da omenjeni zemljišči izpolnjujeta pogoj za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča iz tretjega odstavka 218. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), saj imata možnost priključitve na električno in vodovodno omrežje, mogoč naj bi bil tudi dostop do javnega cestnega omrežja, na zemljiščih pa naj bi bila dopustna gradnja neprepustnih greznic. Te ugotovitve temeljijo na mnenjih Komunale ... d. o. o. in Elektra ... d. d., dostop do javne ceste pa je prvostopenjski organ ugotovil na podlagi aeroposnetkov. V nadaljevanju obrazložitve so navedeni elementi, ki vplivajo na višino nadomestila. Odmera temelji na Odloku o zazidalnem načrtu obrtno-industrijska cona ... (Uradni list RS, št. 21/04 – v nadaljevanju Odlok o zazidalnem načrtu).

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil, ker je po proučitvi zadeve ugotovil, da je zemljišči mogoče priključiti na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. To je ugotovil na podlagi dopisov Komunale ... d. o. o., z dne 9. 11. 2009 in pisnega mnenja Elektro ... z dne 2. 11. 2009. Prav tako je ugotovil, da je Občina ... priložila dokazila glede dostopa z zemljišč do javne ceste. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo št. U 2427/2008-9, iz katere naj bi bilo mogoče razbrati, da si brata .. lastita pravico prehoda preko parcel št. 1957/1 in 1022/21 in dodaja, da bi bilo nerealno pričakovati, da bi imela zemljišča, ki so v naravi kmetijska zemljišča, že urejen dostop do javne ceste, saj se ta uredi šele pred začetkom gradnje. Sklicuje se tudi na možnost določitve nujne poti po 88. členu Stvarnopravnega zakonika.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in navaja, da sta z bratom solastnika navedenih zemljišč vsak do ½. Trdi, da zemljišči nista komunalno opremljeni. Meni, da Občina ... z Odlokom o zazidalnem načrtu utemeljuje zazidljivost teh parcel, medtem ko komunalno opremljenost dokazuje z dokazili Elektra ... in Komunale ..., čeprav z omenjenim odlokom predvideva tudi izgradnjo potrebne infrastrukture. Tudi iz mnenj Elektra ... naj bi bilo razvidno, da v obrtno industrijski coni (OIC) ... ni elektro distribucijskega omrežja in da je treba zgraditi nove transformatorske postaje. Te navedbe naj bi potrjeval tudi Odlok o zazidalnem načrtu v 11. členu. Tožnik nadalje navaja, da ni mogoča priključitev na javno vodovodno omrežje, med drugim zato, ker v OIC ... leta 2008 javno vodovodno omrežje ni bilo zgrajeno. Tudi iz dopisa Komunale ... z dne 10. 11. 2009 naj bi izhajalo, da se je izgradnja začela šele maja 2009 in da na dan 10.11.2009 vodovodno omrežje še ni bilo zgrajeno in predano v upravljanje. Ker tožnik ni imel možnosti vpogleda v projekt, na katerega se v navedenem dopisu sklicuje, tudi dvomi, da se projekt nanaša na komunalno opremljenost tožnikovih parcel. Od sodišča pričakuje, da bo pridobilo navedeno dokumentacijo. Podobno navaja tudi glede opremljenosti s kanalizacijskim omrežjem. Dopis Komunale ... z dne 10. 11. 2009 pa naj bi bil zavajajoč, ker se ne nanaša na leto 2008. Tožnik nasprotuje tudi ugotovitvam glede dostopnosti do zemljišč. V zvezi s tem navaja, da si res lasti pravico prehoda preko parcele št. 1022/27 za potrebe kmetijske dejavnosti, vendar pa ni določeno, v kakšnem obsegu in s katerimi prevoznimi sredstvi lahko to pot uporablja. Prilaga zemljiškoknjižni izpisek za navedeno zemljišče, iz katerega je razvidno, da to zemljišče ni obremenjeno s služnostjo. Glede navedb Občine ... o možnosti dostopa do javnega cestnega omrežja preko parcel št. 1957/1 in 1022/21 pa navaja, da se slednja parcela nikoli ni uporabljala za pot in da je iz aeroposnetka na informacijskem sistemu PISO z dne 15. 2. 2009 razvidno, da na njej stoji vinograd. Poleg tega trdi, da na dan izdaje izpodbijane odločbe ta parcela ni bila v lasti Občine ... Tudi sicer tožnik novim dokazilom, ki jih je upošteval pritožbeni organ, očita spornost, predvsem zato, ker naj bi se nanašali na stanje leta 2009. Tožnik se v utemeljevanju tožbe sklicuje še na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 120/06), saj meni, da je izpodbijana odločitev v neskladju s stališči, navedenimi v točkah 10 do 14 obrazložitve navedene odločbe. Tožbi prilaga še odločbo o upravičenosti do vračila neupravičeno zaračunanega nadomestila za leto 2008 za parcele v OIC ... v lasti A.A. in odločbo, izdano B.B. o ukinitvi in vračilu preplačila nadomestila za stavbno zemljišče za isti parceli, katerih solastnik je skupaj s tožnikom. Iz teh odločb naj bi bilo razvidno, da parceli št. 1022/7 in 1022/22 k. o. ... leta 2008 nista bili komunalno opremljeni. Zato predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijano odločbo ter se izreče o nastalih stroških, povračilu nastalega preplačila in pripadajočih obrestih.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb in poudarja, da je komunalna opremljenost parcel razvidna iz številnih mnenj upravljavcev vodov. Meni, da za opremljenost zemljišča z javno infrastrukturo šteje že možnost priključitve zemljišča na to infrastrukturo, ne pa zgolj dejanska priključitev, in da za opremljenost z dostopom do javne ceste zadošča možnost, da se do zemljišča uredi dostop, povezan z javno cesto. Kot neupoštevno zavrača tožnikovo sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča št. U 2427/2008, enako meni, da odločba prvostopenjskega organa o vračilu preplačanega nadomestila za leti 2006 in 2007 ne vpliva na odmero nadomestila za leto 2008. Tožnik v zvezi z navedbami tožene stranke v pripravljalni vlogi navaja, da je bila njegovemu bratu, ki je solastnik navedenih zemljišč, odločba z dne 12. 2. 2010 o vračilu preplačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izdana za leto 2008. Meni, da mnenje tožene stranke, da en solastniški delež ne izpolnjuje pogojev komunalne opremljenosti, drug, tj. tožnikov delež pa naj bi te pogoje izpolnjeval, ni logično.

Tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi pojasnjuje, da je tako mnenje tožnika napačno, ker naj bi bila z odločbo z dne 12. 10. 2009 odpravljena prvostopenjska odločba, ker komunalna opremljenost parcel ni bila izkazana z ustreznimi dokazili, in ne da parcele dejansko niso bile komunalno opremljene.

Glede na to, je tožnik v drugi pripravljalni vlogi navedel, da je bila po tem, ko je pritožbeni organ odpravil prvostopenjsko določbo, B.B. dne 16. 12. 2009 izdana nova odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da navedeni zemljišči ne izpolnjujeta pogojev za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po 218. členu ZGO-1. K 1. točki izreka Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik izrecno navaja, da se tožba ne nanaša na tisti del odločbe, s katerim je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na ... Izpodbijan je torej le del, s katerim je bilo nadomestilo odmerjeno za zemljišči s parc. št. 1022/07 in 1022/22 k. o. ..., zato je sodišče presojalo zgolj zakonitost tega dela odločbe.

V obravnavani zadevi je sporno, ali navedeni zemljišči izpolnjujeta pogoje za odmero nadomestila od nezazidanega stavbnega zemljišča iz druge alineje prvega odstavka 218.b člena ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji). Po navedeni določbi se nadomestilo za uporabo plačuje za nezazidana stavbna zemljišča (iz tretjega odstavka 218. člena ZGO-1), če je za gradnjo, ki je dopustna na njih (v obravnavanem primeru z Odlokom), zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Četrti odstavek istega člena določa, kdaj se šteje, da so ti pogoji izpolnjeni: če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje mogoče izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Navedene določbe pomenijo, da mora biti nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno z navedeno vrsto komunalne infrastrukture. Kot je navedlo Ustavno sodišče v svoji odločbi št. U-I-286/04, ki jo tožnik navaja v tožbi, so po ustaljeni ustavnosodni presoji razlog plačevanja nadomestila lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča. Že po drugem odstavku 135. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), na katerega se sklicuje omenjena odločba Ustavnega sodišča v 12. točki obrazložitve, se šteje, da je zemljišče komunalno opremljeno, ko je komunalna infrastruktura zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe. Po prvem odstavku 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt), ki je začel veljati 28. 4. 2007, pa se šteje stavbno zemljišče za opremljeno, če je v posamezni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ali če je to vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

Kot je razvidno iz izpodbijane prvostopenjske odločbe, je upravni organ ugotovitev možnosti priključitve na vodovodno in električno omrežje ter možnost gradnje greznic oprl na neobrazložene izjave Komunale ... d. o. o. in Elektra ... d. d. ter na navedbe v dopisu Občine ... z dne 17. 9. 2008, v katerem Občina navaja, da je možen dostop do obravnavanih parcel iz „državne ceste po občinski poti parc. št. 1957/1 in z uporabo služnosti preko parc. št. 1022/27, kar je razvidno tudi iz aeroposnetkov“.

Pritožbene ugovore, da zemljišči nista komunalno opremljeni in da možnosti priključitve na elektro in vodovodno omrežje ni niti v Obrtno industrijski coni, kjer se zemljišči nahajata, pa je pritožbeni organ zavrnil s sklicevanjem na vsebino dopisov Komunale ... d. o. o. z dne 9. 11. 2009 in Elektro ... d. d. z dne 2. 11. 2009, iz katerih naj bi bilo razvidno, da možnosti priključitve so. Pritožbeni upravni organ lahko v okviru svojih pooblastil v skladu z ZUP razloge prvostopenjske odločitve dopolni ali celo navede drugačne razloge (tretji odstavek 248. člena ZUP), vendar ti razlogi ne smejo temeljiti na dejstvih in okoliščinah, o katerih se stranka v upravnem postopku ni mogla izjaviti (3. točka drugega odstavka 233. člena ZUP). Pomanjkanja razlogov v prvostopenjski odločitvi pa pritožbeni organ ni odpravil, saj je utemeljenost pritožbenih ugovorov in pravilnost izpodbijane odločitve o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008 ugotavljal izključno na podlagi listin, ki so nastale po izdaji izpodbijane odločbe, ne da bi bila tožniku dana možnost, da se o njih izjavi. Poleg tega pa iz razlogov, ki jih pritožbeni organ navaja v obrazložitvi svoje odločitve ni razvidno, da izjave, navedene v teh listinah, ne bi bile enako pavšalne kot so bile izjave, ki jih je upošteval organ prve stopnje.

Pritožbene ugovore glede dostopa do javne ceste drugostopenjski organ zavrne s sklicevanjem na grafični prikaz, ki ga je priložila Občina ..., iz katerega naj bi bilo razvidno, da je dostop mogoč po parceli št. 1022/27, obstoječa pot naj bi bila razvidna tudi iz aeroposnetkov. Da si tožnik „lasti pravico do prehoda“ preko te parcele v obravnavani zadevi ni sporno. Zgolj dejstvo, da dostopna pot deloma poteka po zemljišču v lasti tretje osebe, pa še ne pomeni, da ni dejanskega dostopa do javne ceste. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti (npr. s pogodbeno ustanovitvijo stvarne služnosti ali z določitvijo nujne poti v nepravdnem postopku) namreč na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva. Iz sodbe Upravnega sodišča U 2427/2008, na katero se v zvezi s tem sklicuje tudi pritožbeni organ, pa izhaja, da je treba upoštevati, da je glede na Odlok to območje namenjeno programom, ki zaradi posebnosti pri odvijanju delovnih procesov zahtevajo ločeno lokacijo in za katere je priporočljivo, da so odmaknjene od čistega bivalnega oziroma mešanega okolja ter umestitvi večjih trgovskih, skladiščnih in podobnih objektov (prvi odstavek 3. člena Odloka o zazidalnem načrtu). Ker sta se zemljišči, katerih solastnik je tožnik, uporabljali za kmetijsko dejavnost (kar med strankama prav tako ni sporno), na njih pa se predvideva izgradnja obrtno industrijske cone, bi moral upravni organ tudi v obravnavani zadevi, tj. pri ugotavljanju pogojev za odmero nadomestila za leto 2008, ugotoviti, ali zatrjevana dejanska pot zadošča za dostop do javne ceste v navedenem obsegu. Tega pa tožena stranka v upravnem postopku ni ugotavljala, oziroma ni pojasnila v razlogih svojih odločitev.

Drugostopenjski organ ugotavlja sicer še, da je dostop mogoč tudi prek parcele št. 1022/21, ker je ta v lasti občine. Pritožbeni organ je torej tudi razloge glede dostopa do javne ceste dopolnjeval, pri tem pa navaja dejstva in okoliščine, ki jih prvostopenjski organ ni ugotavljal. Tožnik ugotovitvi o lastništvu navedene parcele v tožbi ugovarja, iz obrazložitve izpodbijane odločitve pa ni razvidno, ali se navedena ugotovitev sploh nanaša na leto 2008, za katero je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, niti ali to zemljišče zadošča za možnost dostopa do javne ceste v obsegu zazidljivosti, predvidenem z Odlokom o zazidalnem načrtu.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da so razlogi izpodbijane odločbe nepopolni do te mere, da ni mogoče preizkusiti tožbenih trditev glede komunalne (ne)opremljenosti tožnikovih zemljišč, te pomanjkljivosti pa ni odpravila niti drugostopenjska odločba. Pomanjkanja razlogov tudi ni mogoče odpraviti s pavšalno navedbo pritožbenega organa, da zadošča že možnost priključitve zemljišča na javno infrastrukturo. Kot je bilo že pojasnjeno, se po ZPNačrt stavbno zemljišče sicer šteje za opremljeno tudi če so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, vendar ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ nista ugotavljala katera komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske infrastrukture so bile za leto 2008 vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za leto 2008 ali leto za tem. Ker je obrazložitev izpodbijanega upravnega akta pomanjkljiva do te mere, da ne omogoča preizkusa njegove zakonitosti, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato sodišče tudi ni moglo preizkušati utemeljenosti tožbenih navedb o drugačni ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za odmero nadomestila drugemu solastniku istih zemljišč za isto obdobje.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba glede odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč parc. št. 1022/7 in 1022/22 k. o. ... utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo v tem obsegu (2. in 3. točka prvega odstavka 24. člena ZUS-1) in v tem delu zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

K 2. točki izreka Če sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijani akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov upravnega spora v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 – v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik, se mu prizna stroške v višini 80,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). O stroških upravnega postopka in morebitnega vračila preplačila nadomestila bo odločal upravni organ.