Jedro

Stroški dopolnilnega predujma, potrebnega za izvedbo ustnega mnenja izvedenca, zaradi odgovora na pripombe tožene stranke zoper pisno izvedensko mnenje, bremenijo tožečo stranko, ki je predlagala izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, 1. da se izvedencu medicinske stroke mag. V. S., dr. med., P. 3, L. za izdelavo izvedeniškega mnenja prizna nagrada in stroški v višini 490,00 EUR, 2. da se priznani nagradi prišteje še 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 29,40 EUR, 3. da izvedenec ni zavezanec za DDV, 4. da tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni plačati znesek 19,40 EUR na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani in sodišču v tem roku predložiti potrdilo o plačilu ter 5. da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba sodišča iz prejetega predujma tožeče stranke. Priznani stroški in nagrada izvedencu se nakažejo na njegov osebni račun, 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se nakaže na ustrezni račun.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi. Poudarja, da je bil v pravdni zadevi postavljen izvedenec medicinske stroke ter da je bil zanj s strani tožeče stranke založen predujem. Tožeča stranka se je z mnenjem izvedenca strinjala, ni predlagala dopolnitve izvedeniškega mnenja, niti ni predlagala izdelave novega izvedeniškega mnenja. Tožena stranka pa je na glavni obravnavi dne 7.9.2009 zahtevala neposredno zaslišanje izvedenca. Sodišče je predlogu tožene stranke ugodilo. Nadaljnje stroške pa je tako ustvarila tožena stranka. Sodišče je dne 19.10.2009 izdalo sodbo. Na zadnji glavni obravnavi dne 19.10.2009 je tožnik vložil stroškovnik, na katerem ni mogel priglasiti stroškov po izpodbijanem sklepu, ker za te stroške ni vedel. Sploh pa so to stroški, ki jih je v celoti povzročila tožena stranka, ki je zahtevala zaslišanje izvedenca. Res je bila tožeča stranka v zavezi plačati izdelavo izvedeniškega mnenja in to je tudi storila. Tožeča stranka se je z mnenjem strinjala. Res je tudi, da sodišče običajno presoja, da je tudi strošek dopolnilnega izvedeniškega mnenja ali zaslišanje izvedenca strošek stranke, ki predlaga izvedenca, vendar v konkretnem primeru je strošek dodatnega dela izvedenca in dodatnih stroškov izvedenca v višini 155,82 EUR nastal zgolj zaradi tega, ker je tako želela tožena stranka. V takem primeru bi moral imeti tožnik možnost, da te stroške priglasi v celoti kot del pravdnih stroškov in v takem delu bi moralo sodišče tudi v celoti priznati tožniku vse stroške za dodatne stroške izvedenca, saj je tožena stranka zahtevala zaslišanje izvedenca, ti stroški pa, če tako meni tožena stranka, so bili potrebni za razsojo zadeve. Tožeča stranka je tudi sicer uspela z zahtevkom po temelju v celoti in delno po višini. Izdelava dopolnilnega izvedeniškega mnenja, pa bi morala biti v celoti stroškovno breme tožene stranke. Tožeča stranka se zoper sodbo ni pritožila, ker se je z razsojo sodišča strinjala, se pa pritožuje sedaj, ker se ne strinja, da bi morala nositi tožeča stranka znesek 155,82 EUR, kot svoje nadaljnje stroške, še posebej, ker je bil izvedenec zaslišan na glavni obravnavi samo zaradi zahteve tožene stranke in zaradi tega, ker je po temelju uspela tožeča stranka v celoti, pretežno pa tudi po višini. Izdelava izvedeniškega mnenja pa je bila v celoti potrebna, da je sodišče lahko v zadevi razsodilo. Tožeča stranka predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in glede na to, da je bil izpodbijani sklep izdan skoraj štiri mesece po izdaji sodbe, oziroma tri mesece po prejemu sodbe, skoraj štiri mesece po zadnji glavni obravnavi tako, da tožeča stranka ni mogla stroškov izvedenca priglasiti kot nadaljnjih stroškov, ugotovi, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in da je strošek za zaslišanje izvedenca v celoti strošek tožene stranke, se s stroškovnimi posledicami oziroma podrejeno da prvostopno sodišče še enkrat odpre glavno obravnavo in dovoli tožeči stranki vložiti stroškovnik, če bo morala tožeča stranka plačati 155,82 EUR in nato naj prvostopno sodišče še enkrat odloči tudi o nadaljnjih stroških tožeče stranke upoštevaje tako uspeh po temelju kot po višini, tudi s stroškovnimi posledicami.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru je dokaz z izvedencem predlagala tožeča stranka. V skladu z določbo 1. odstavka 153. člena ZPP, pa mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, tista stranka, ki je predlagala izvedbo takšnega dokaza. To pa pomeni, da mora ta stranka založiti celoten znesek, potreben za vse stroške, ki bodo na kakršenkoli način nastali z izvedbo predlaganega dokaza. V konkretnem primeru to pomeni, da se iz stroškov založenega oz. dopolnjenega predujma tožeče stranke izplačajo tudi izvedeniški stroški nastali zaradi podajanja s strani tožene stranke zahtevanega ustnega mnenja na glavni obravnavi. Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, tudi ne pomenijo dokazne pobude ((glej v teoriji: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga (151. - 305. člen), GV založba, Založba Uradni list RS, Ljubljana, 2006, stran 498; v tem delu avtor komentarja: Jan Zobec)). Tako torej tudi v konkretnem primeru ne gre za izvedbo dokaza, podanega s strani tožene stranke, ki bi morala biti zato obremenjena s stroški dopolnilnega predujma. Navedena procesna določba je bila torej z izpodbijanim sklepom pravilno uporabljena in zato tudi ni podana vsebinsko očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi navedeno zakonsko določbo. Zato je moralo pritožbeno sodišče zavrniti pritožbo in potrditi izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi z 166. členom ZPP).

Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe zgolj še pojasnjuje, da bo v nadaljevanju moralo sodišče prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep šele potem, ko je bila že izdana sodba o glavni stvari, odločiti o spornih stroških z dopolnilnim sklepom.