Jedro

Če zavezanec za plačilo dohodnine v določenem letu prejme dohodke, ki izvirajo iz preteklih let, se ti dohodki vštejejo v dohodnino za leto, v katerem jih je zavezanec prejel, in obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30.6.2004 (2. točka izreka sodbe); in tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.7.2005 (3. točka izreka sklepa in sodbe); s sklepom pa je združilo v skupno obravnavo in odločanje zadevi, opr. št. U 1553/2004 in U 1790/2005 (1. točka izreka sklepa in sodbe). Z odločbo z dne 30.6.2004 je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada Kočevje z dne 12.9.2003, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 2002; z odločbo tožene stranke z dne 21.7.2005 pa je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Davčnega urada Kočevje z dne 20.10.2004, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 2003. Prvostopno sodišče je obravnavo tožb v obeh zadevah združilo, ker gre za identično pravno in dejansko situacijo ter vsebinsko enake tožbene ugovore (41. člen ZUS). Tožnikovi tožbi pa je zavrnilo. Pojasnilo mu je, da je dohodnina javnopravna obveznost, ki je urejena s prisilnimi predpisi države, zato je ni mogoče obračunati in naložiti v plačilo po dogovoru, temveč le na način, ki je predpisan z zakonom. Za primer, kot je tožnikov, je bil način obračuna dohodnine določen s 13. členom Zakona o dohodnini (ZDoh, Uradni list RS, št. 71/93 do 36/99). Prav takšen način obračuna zagotavlja za zavezanca ugodnejšo obdavčitev, saj bi se sicer vsi prejemki tekočega leta obdavčili po progresivnejših stopnjah in ne po nižjih, kot so bili obdavčeni v tem primeru. Ker tožnik dejanskim ugotovitvam in izračunu davčne obveznosti ni ugovarjal niti v pritožbi niti v tožbi, je bila torej dohodnina odmerjena pravilno in skladno z zakonom. Za drugačen način upoštevanja dohodkov oziroma plač, ki izvirajo iz preteklih let, v ZDoh ni pravne podlage, zato v tem primeru po presoji prvostopnega sodišča tožena stranka in prvostopni davčni organ nista mogla upoštevati okoliščin, ki jih navaja tožnik v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in tudi ne predloga za revizijo že izdanih davčnih odločb. Ker je vezano na isto zakonsko ureditev, tega predloga ne more upoštevati niti prvostopno sodišče. Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje. V pritožbi ponavlja tožbene navedbe in sicer, da mu je neupravičeno prenehalo delovno razmerje in da je zato po uspeli pravdi v postopku pred delovnim sodiščem dobil izplačane plače za celotno obdobje nezaposlenosti, to je od oktobra 1996 do konca 1998, kar je dobil izplačano v letu 2002, v letu 2003 pa je dobil izplačane plače za obdobje od 1999 do 15.7.2002. Ker pred tem obdobjem ni bil dolžan plačati dohodnine, meni, da tudi v primeru izplačila plače za nazaj ni dolžan plačati dohodnine zaradi olajšav. Če njegova zahteva ne bo upoštevana, mu ostane edina možnost, da ponovno vloži davčno napoved za odmero dohodnine za vsa ta leta, in sicer za vsako leto posebej, nato pa naj mu davčni organ obračuna in odmeri dohodnino po merilih, ki so veljala v teh letih. Da je postopek pred delovnim sodiščem trajal tako dolgo, je krivo prav to sodišče, zato meni, da je od države, v tem primeru do tožene stranke, nepošteno, da si dohodnino obračunava na tak način. Meni, da je s tem, ker je dohodnino v skupnem znesku 1,749.125 tolarjev plačal, bil okraden. Zato poziva sodišče, da naj njegovi pritožbi ugodi tako, da bo dobil plačano dohodnino nazaj. Prosi za prednostno obravnavo in glede na prvostopno sodbo predlaga, da naj pritožbeno sodišče presodi, ali je odmerjeno dohodnino dolžno plačati podjetje, v katerem mu je neutemeljeno prenehalo delovno razmerje in je torej povzročitelj nastale škode. Na podlagi tega sklepa bo povzročeno škodo izterjal od podjetja. Podjetje ga namreč poziva, da naj glede na to, da mu je bila plača v celoti izplačana, dovoli izbris hipoteke, sam pa se je odločil, da tega ne podpiše prej, preden ne bo zadeva glede te dohodnine pravnomočno končana.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot so tožniku pravilno pojasnili že prvostopno sodišče in oba upravna organa, se v primeru, ko zavezanec za dohodnino v določenem letu prejme dohodke, ki izvirajo iz preteklih let, ti dohodki vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino za leto, v katerem jih je zavezanec prejel, in obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov (13. člen ZDoh). Ker je v obravnavanem primeru tožnik v letu 2002 prejel prejemke iz naslova neizplačanih plač zaradi neupravičenega prenehanja delovnega razmerja za obdobje od decembra 1996 do konca leta 1998, je bilo treba te dohodke prikazati v napovedi dohodnine za leto 2002, in ker je preostalo plačo za obdobje od 1.1.1999 do 15.7.2002 prejel v letu 2003, jih je bilo treba upoštevati pri napovedi dohodnine za leto 2003. Zato mu je v obeh primerih davčni organ pravilno in zakonito odmeril dohodnino od za nazaj izplačanih prihodkov po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov in mu naložil plačilo dohodnine, obračunane na ta način. Takšen način obračuna dohodnine za dohodke iz preteklih let je kot edini možen predpisan s 13. členom ZDoh.

Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča niti upravna organa, niti prvostopno sodišče, niti pritožbeno sodišče ne morejo ugoditi tožnikovi zahtevi, da bi se mu dohodnina obračunala posebej za vsako leto, za katero mu je bila naknadno izplačana plača, in bi se pri tem upoštevale oprostitve, ki bi jih užival v navedenih letih. Takšnega načina obdavčevanja namreč ZDoh in tudi drug zakon ne predvideva. Tožnik je bil torej dolžan plačati z izpodbijanimi odločbami odmerjeno dohodnino, kar je po svojih navedbah tudi storil. Pritožbeno sodišče v tem upravnem sporu presoja zgolj pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in preko tega pravilnost in zakonitost odločbe tožene stranke ter odločbe prvostopnega davčnega organa. Ker so ti akti tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilni in zakoniti, ni podana pravna podlaga za uveljavljanje škode, ki naj bi tožniku po njegovem zatrjevanju nastala s takim načinom obračuna dohodnine. To sodišče pa ni pristojno odločati o morebitni odškodnini zaradi ravnanja njegovega delodajalca, ker to ne more biti predmet upravnega spora, temveč pravde pred sodiščem splošne pristojnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.