Jedro

Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe kakorkoli oporekala vrednotenju nepremičnin v elaboratu vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, ki je bil razgrnjen v skladu z zahtevami zakona. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sta sicer podala pripombe, a le v zvezi s predvideno novo razdelitvijo zemljišč, vrednotenju pa, kot že obrazloženo, nista nasprotovala. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek pritožbenega organa, da pripomb glede vrednosti nepremičnin, ki sta jih tožnika prvič podala šele v pritožbi, pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo so bila tožnikoma kot komasacijskima udeležencema na novo razdeljena v izkazu št. 9 navedena zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju A., ki obsega del k.o. ... (1. točka izreka). Tožnika sta v komasacijski sklad vložila 28 zemljišč skupne površine 31 618 m2 v vrednosti (z opravljenim prometom) 2.519.472 cenilnih enot, iz komasacijskega sklada pa jima je bilo dodeljenih 11 zemljišč skupne površine 30 273 m2 v vrednosti 2.496.493 cenilnih enot. Za razliko v vrednosti med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč v višini 22.979 cenilnih enot oz. 95.89 EUR je bilo odločeno, da bo tožnikoma izplačana v denarju iz komasacijskega sklada (izkaz št. 9). Z izpodbijano odločbo je bila v izkazih št. 9 in 29 nadomeščena 1. točka izreka odločbe št. ... z dne 1. 9. 2004 o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju A. (2. točka izreka), v delu, ki se nanaša na izkaz št. 23, pa je bila dopolnjena 1. točka izreka odločbe št. ... z dne 31. 3. 2005, in sicer tako, da je bilo odločeno, da se komasacijskemu udeležencu dodeli tudi zemljišče parc. št. ..., k.o. ... (3. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju A., ki obsega del k.o. ..., na novo razdelila med komasacijske udeležence z odločbo Upravne enote Murska Sobota št. ... z dne 1. 9. 2004, ki pa še ni postala pravnomočna. Dne 29. 1. 2007 pa je bila izdana odločba št. ... o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju B., ki obsega del k.o. ... in del k.o. ... ter meji na komasacijsko območje A. Na elaborat razgrnitve nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju B. sta med drugim podala pripombo tudi A.A. in B.B., ker do njunih zemljišč v tabli št. 20 (izkaz št. 36 in izkaz št. 58) ni bilo zagotovljene dovozne poti. Po mnenju komasacijske komisije dovozne poti do omenjenih zemljišč v tabli št. 20 ni mogoče zagotoviti znotraj komasacijskega območja B.. Dostop do teh zemljišč pa je mogoče zagotoviti z odmero poti znotraj komasacijskega območja A., in sicer na zemljišču parc. št. ..., k.o. ..., ki je bila dodeljena C.C. Dne 19. 9. 2006 je bila opravljena ustna obravnava, na kateri se je C.C. strinjal, da se dostop do zemljišč v tabli št. 20 komasacijskega območja B. zagotovi tako, da se odmeri pot na zemljišču iz komasacijskega območja A., ki mu je bilo dodeljeno iz komasacijskega sklada. Z odmero obstoječe gramozirane poti v naravi in z opravljenim poračunom se je na ustni obravnavi dne 27. 11. 2006 strinjal tudi D.D. Ker leži odmerjena gramozirana pot znotraj parcele št. ..., ki se je v komasaciji območja A. dodelila E.E. in F.F., se s to odločbo površina omenjene parcele zmanjša, kot je to navedeno v izkazu št. 9 te odločbe. Upravni organ je po vpogledu v zemljiško knjigo še ugotovil, da je bil solastniški delež, ki je prej pripadal F.F., na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju med tem vknjižen na ime D.D., kar je upravni organ pri izdaji izpodbijane odločbe v novem izkazu št. 9 odločbe tudi upošteval. Zoper izpodbijano odločbo sta tožnika vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. ... z dne 19. 5. 2009 kot neutemeljena zavrnjena. Po mnenju pritožbenega organa je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Kot pojasnjuje ministrstvo, se po prvem odstavku 55. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/1996 in nasl.; v nadaljevanju: ZKZ) zemljišča na določenem območju lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (komasacija). V obravnavani zadevi iz primerjave stanj pred komasacijo in po izvedeni komasaciji izhaja, da so tožnikoma dodeljena zemljišča bolj zaokrožena. V komasacijski sklad sta namreč vložila 28 parcel, ki so se nahajale na 12 lokacijah, dodeljeno pa jima je bilo 11 parcel na 5 lokacijah. Iz podatkov spisa pa je tudi razvidno, da je do dodeljenih zemljišč omogočen neposreden dostop prek novo zgrajenih poti in preko stare poti, ki definira zahodno mejo komasacijskega območja. Po mnenju pritožbenega organa pa na odločitev tudi ne more imeti vpliva dejstvo, da je kmetija tožnikov zaščitena. Po prvem odstavku 65. člena ZKZ dobijo komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada zemljišča približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine zemljišč, pri čemer ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu ZKZ. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da sta komasacijska udeleženca v komasacijski sklad vložila zemljišča v skupni površini 31.618 m2, iz sklada pa so jima bila dodeljena zemljišča v skupni površini 30.406 m2 (pravilno: 30.273 m2). Razlika med vloženimi in dobljeni zemljišči znaša tako 3,8 % v škodo komasacijskih udeležencev, kar je še v okviru zakonsko dopustne meje (15 %). Po mnenju pritožbenega organa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek strank, da jima je bilo iz sklada dodeljenih za ¼ manj njivskih površin, kot sta jih vanj vložila. ZKZ namreč komasacijskim udeležencem ne daje pravne podlage zahtevati kmetijska zemljišča določene vrste rabe. Prav tako neutemeljene so po mnenju pritožbenega organa navedbe strank v zvezi s slabo kakovostjo dodeljenega zemljišča parc. št. ... (travnik površine 9.919 m2). Primerjava stanja pred komasacijo in po njeni izvedbi namreč kaže, da se zemljišče parc. št. ... nahaja praktično na isti lokaciji, na kateri so se nahajale tudi parcele s številkami ... , ki sta jih tožnika vložila v sklad. Zemljišče parc. št. ... je le nekoliko širše v delu, ki zajema tudi območje nekdanjih sosedovih parcel, ki pa so bile razvrščene v isti vrednostni razred kot parcele tožnikov (vrednosti razred B). Glede pritožbenega ugovora, da predstavlja zemljišče s parc. št. ... v naravi travnik in ne njivo pa pritožbeni organ pojasnjuje, da sta v odločbi navedena vrsta rabe in katastrski razred le začasna ter da se bodo v petih letih po izvedenih komasacijskih postopkih katastrski razredi in vrsta rabe določili na novo. Po mnenju pritožbenega organa je neutemeljen tudi zahtevek tožnikov, ki se ne strinjata s tem, da se jima razlika med vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč izplača v denarju, ampak želita namesto denarja zemljo. Po izrecni določbi drugega odstavka 65. člena ZKZ se namreč komasacijskemu udeležencu v primeru, ko dobi iz komasacijskega sklada zemljišča manjše skupne vrednosti od zemljišč, vloženih v sklad, razlika v vrednosti izplača v denarju. V zvezi z ugovorom tožnikov, da so njive več vredne kot travniki in da je zato izračun vrednosti parcel nepravilen, pa ministrstvo dodaja, da so vrednosti zemljišč v komasacijskem postopku izražene v cenilnih enotah, ki so ugotovljene v elaboratu vrednotenja zemljišč. Iz dokumentov zadeve izhaja, da stranki v času razgrnitve elaborata vrednotenja zemljišč na elaborat nista podali pripomb, ki bi jih po četrtem odstavku 63. člena ZKZ lahko podali bodisi na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po razgrnitvi. Ta ugovor je zato po mnenju ministrstva potrebno šteti za prepoznega.

V tožbi tožnika izpodbijani odločbi nasprotujeta ter navajata, da nista soglašala z uvedbo komasacijskega postopka. Komasacijski postopek je bil uveden v nasprotju z zakonom in po prizadevanjih določenih posameznikov, ki so imeli od komasacije tudi koristi. Na razgrnitvi elaboratov sta tožnika podala pripombe, ki jih je v poseben zvezek vpisal geometer G.G. Pripombe so bile v zvezek zapisane v navzočnosti H.H. in I.I. ter J.J. Pri podanih pripombah je drugi tožnik vztrajal tudi na Občini C. v navzočnosti komasacijske komisije, ko ni soglašal z elaboratom vrednotenja zemljišč, idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja ter še zlasti ne z elaboratom nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. Tako ni pravilen zaključek pritožbenega organa, da sta tožnika pripombe na vrednotenje podala šele v pritožbi. V kolikor v upravnem spisu ni zvezka s pripombami, pa tožnika poudarjata, da lahko resničnost njunih trditev potrdijo H.H. in I.I. ter J.J. Kot navajata tožnika, sta bila z novo razdelitvijo zemljišč oškodovana za slabih 50 arov njivskih površin. Dohodek iz kmetijstva jima predstavlja edini vir preživljanja, zato sta bila v komasacijskem postopku, v katerem jima je bilo vrnjenih za skoraj ¼ manj kmetijskih zemljišč, odškodovana. V komasacijski odločbi pa je spremenjena tudi kultura kmetijskega zemljišča, in sicer iz travnika v njivo. Zemljišča, dodeljena tožnikoma, pa po izvedeni komasaciji tudi niso bolj zaokrožena, kot to zmotno ugotavlja drugostopni organ. Nekaterih zemljišč zaradi slabše kvalitete niti ni mogoče obdelovati. Glede na obrazloženo tožnika sodišču predlagata, da po izvedeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na razloge za odločitev, navedene v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bilo o uvedbi postopka komasacije v obravnavani zadevi odločeno že z odločbo št. ... z dne 21. 5. 2002, ki je postala pravnomočna dne 2. 8. 2003. Ker je bilo vprašanje izpolnjevanja pogojev za uvedbo komasacijskega postopka predmet te odločbe, ugovorov tožnikov v zvezi z uvedbo postopka komasacije pri odločanju o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ni bilo mogoče upoštevati.

Tožnika v tožbi nasprotujeta ugotovitvi pritožbenega organa, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe nista ugovarjala ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so jima bila dodeljena iz komasacijskega sklada. Vrednost zemljišč, ki so vložena v komasacijski sklad, se opredeli v t.i. elaboratu vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, ki ga je v postopku razgrnitve potrebno dati na vpogled vsem zainteresiranim udeležencem komasacijskega postopka. Ti smejo dati pripombe in predloge glede vrednosti zemljišč bodisi na sami razgrnitvi (ki ne sme biti krajša od petnajstih dni) ali pa v roku osmih dni po izteku roka razgrnitve (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 63. člena ZKZ). Te pripombe in predlogi se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Kot ugotavlja sodišče, iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe kakorkoli oporekala vrednotenju nepremičnin v elaboratu vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, ki je bil razgrnjen v skladu z zahtevami zakona. Tožnika sta v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sicer podala pripombe, a le v zvezi s predvideno novo razdelitvijo zemljišč, vrednotenju pa, kot že obrazloženo, nista nasprotovala. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek pritožbenega organa, da pripomb glede vrednosti nepremičnin, ki sta jih tožnika prvič podala šele v pritožbi, pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati (tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/1999 in nasl.).

Komasacijski udeleženci v postopku nove razdelitve zemljišč po zakonu niso upravičeni do zemljišč točno določene katastrske kulture (npr. katastrske kulture, ki bi bila enaka katastrski kulturi zemljišč, ki so jih vložili v komasacijski sklad). Pri delitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je namreč treba upoštevati zgolj to, da skupna vrednost dodeljenih zemljišč in njihova površina ne odstopata bistveno od skupne vrednosti (dovoljena so odstopanja do 5 %) in površine vloženih zemljišč (dovoljena so odstopanja do 15 %), morebitne razlike v vrednosti pa se upravičencem izplačajo v denarju (65. člen ZKZ). Da bi pri dodeljevanju zemljišč iz komasacijskega sklada tožnika ne prejela zemljišč približno enake kakovosti oz. da bi bila razlika med vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč večja od 5 % oz. da bi bila razlika med površino vloženih in dobljenih zemljišč večja od 15 % (prvi odstavek 65. člena ZKZ), pa iz podatkov spisa in obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja.

V zvezi z ugovorom tožnikov, da so določena zemljišča v naravi drugačne katastrske kulture, kot je to navedeno v izpodbijani odločbi, pa je treba pojasniti, da se po izrecni določbi zakona pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad (in torej tudi pri dodeljevanju zemljišč iz sklada) glede katastrske kulture upoštevajo podatki zemljiškega katastra (2. alineja prvega odstavka 62. člena ZKZ).

Po ugotovitvi sodišča je bil v obravnavani zadevi namen komasacije za tožnika dosežen - zemljišča, ki so jima bila dodeljena v postopku komasacije, so namreč manj razdrobljena, kot so bila tista, ki sta jih vložila v sklad. Po izvedeni komasaciji tako tožnika razpolagata z manjšim številom zemljišč, ki pa so povprečno večje površine od tistih, ki sta jih vložila v sklad. Zaradi večje zaokroženosti zemljišč (popolna zaokroženost zemljišč v zakonu niti ni zahtevana) bo tožnikoma v bodoče zagotovljena lažja kmetijska obdelava, kar je tudi cilj komasacije (prvi odstavek 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZKZ).

Ker je torej izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločilo na seji, ker je presodilo, da dokazi, ki jih tožnika predlagata, glede na ugotovljeno za odločitev niso pomembni (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki 2 izreka: Sodišče je zahtevek tožnikov za povračilo stroškov postopka zavrnilo v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.