Jedro

Zakon o obligacijskih razmerjih je v 1. odst. 279. člena prepovedoval obrestovanje neplačanih zamudnih obresti, vendar pa je od tega splošnega pravila dopuščal izjemo v tistih primerih, ko je bilo z zakonom določeno drugače. Zakon o predpisani obresti meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri pa je do uveljavitve ZPOMZO-1 dne

28.6.2003, izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja določal na ta način, da je bila obrestna mera zamudnih obresti sestavljena iz realnega in iz revalorizacijskega dela, pri čemer je bila za osnovo določitve obrestne mere zamudnih obresti vzeta prav revalorizacija obveznosti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov obračunalo na konformen način, kršilo zakonsko prepoved obrestnega obrestovanja, tako ne drži.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik V... in dolžniki sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nadaljnji izvršilni stroški upnika V.... odmerijo na 305.756,00 SIT, upnikov Ž.P. in J.M. na 193.530,00 SIT, upnika G..., gostinstvo in trgovina, pekarstvo d.o.o. Tržič na 67.320,00 SIT, da se iz zneska 14,312.575,00 SIT dobljenega s prodajo nepremičnin s parc. št. 27/3 in 28/4 vl. št. 351 k.o. S... po naslednjem vrstnem redu poplačajo:

1. stroški izvršilnega postopka upnika V... v znesku 842.433,00 SIT, upnika Ve... d.d., Domžale, v znesku 143.905,00 SIT, upnikov Ž.P. in J.M. v znesku 516.361,00 SIT, upnika Ž.... d.d. v znesku 196.231,00 SIT, upnika G..., gostinstvo in trgovina, pekarstvo d.o.o. Tržič v znesku 157.409,00 SIT, upnika R... v znesku 39.943,00 SIT, prednostna terjatev R... v znesku 286.252,00 SIT, da se iz preostanka zneska pridobljenega s prodajo nepremičnin poplača terjatev upnika V... po sklepu o izvršbi opr. št. I 42/7 z dne 12.1.1998 v višini 1,274.852,00 SIT in po sklepu o izvršbi opr. št. I 43/97 z dne

12.1.1998 v višini 10,855.189,00 SIT ter da se izvršba za poplačilo preostalih glavničnih terjatev s pripadki upnikov V..., upnika Ve...d.d. Domžale, upnikov Ž.P. in J.M., upnika Ž... d.d. ter upnika G..., gostinstvo in trgovina, pekarstvo d.o.o., Tržič ustavi.

Zoper navedeni sklep so se pritožili dolžniki. V pritožbi navajajo, da iz obračunov stroškov z zamudnimi obrestmi ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je sodišče prve stopnje obračunalo zakonite zamudne obresti, s tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka, saj odločitve o odmeri stroškov ni mogoče preiskusiti. Dolžniki so nadalje ugotovili, da je sodišče zamudne obresti obračunalo na konformni način, kar pa po 2. členu ZPOMZO, ki velja od leta 1995, ni več dopustno, ampak je potrebno obresti obračunati na linearni način.

Tudi ZPOMZO-1 določa linearni način obračuna zamudnih obresti.

Pritožbi zato prilagajo linearne izračune zamudnih obresti od posameznih odmerjenih stroškov postopka. Ker je sodišče prve stopnje napačno obračunalo zamudne obresti, pa je v nadaljevanju tudi napačno določilo višino stroškov, ki naj se poplačajo iz sredstev zagotovljenih iz prodaje nepremičnine. Pravijo, da je prvostopenjsko sodišče tudi napačno odločilo, da se iz sredstev doseženih s prodajo poravnajo tudi obveznosti do DURS, saj iz izpisa DURS z dne 22.4.2005 izhaja, da je stanje obveznosti do dolžnikov nič. Pritožbenemu sodišču zato predlagajo, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, upnikom pa naloži v plačilo stroške tega ugovora z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča druge stopnje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Upnik V... je v odgovoru na pritožbo navedel, da glede na določbo

201. člena ZIZ, po kateri lahko upnik ali kdo drug, ki ima biti pravico poplačan, izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, najkasneje na razdelitvenem naroku, dolžniki nimajo pravice vložiti pritožbe zoper izpodbijani sklep. Za izpodbijanje obračuna terjatve pa tudi nimajo pravnega interesa. Pritožba tudi ni utemeljena v delu, v katerem izpodbija konformni način obračunavanja zamudnih obresti, saj je upnik V... pravna oseba s sedežem v tuji državi, za katero ne velja slovenski pravni red, temveč posluje po pravilih avstrijskega prava. Pravi, da se izračuni pritožnikov zakonitih zamudnih obresti od stroškov postopka ne ujemajo z njihovimi navedbami o višini le-teh. Meni, da dolžniki s pritožbo le zavlačujejo postopek, pritožbenemu sodišču pa zato predlagajo, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžniki imajo pravico in tudi pravni interes vložiti pritožbo zoper točki I. in II. izreka sklepa sodišča prve stopnje, v katerih ga tudi izpodbijajo. Ne more biti sporno, da imajo dolžniki pravico pritožiti se zoper točko I. izreka izpodbijanega sklepa, s katero so bili odmerjeni nadaljnji izvršilni stroški upnikov, saj so bili s tem ti stroški naloženi v plačilo dolžnikom. Prav tako lahko dolžniki izpodbijajo tudi točko II. izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bilo določeno po kakšnem vrstnem redu in v kakšni višini se poplačajo terjatve posameznih upnikov. Določba 201. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004) namreč ne izključuje te pravice dolžnikov, kot to zmotno zatrjuje upnik v odgovoru na pritožbo. Podan pa je tudi pravni interes dolžnikov za vložitev pritožbe zoper točko II. izreka izpodbijanega sklepa, saj imajo interes za to, da se na podlagi pravilnega in zakonitega sklep o poplačilu poplačajo le tiste terjatve upnikov in v takšni višini in vrstnem redu kot to določa ZIZ in da se jim po poplačilu terjatev upnikov vrne ostanek kupnine v skladu z določbo 4. odst. 208. člena ZIZ oziroma za to, da jih kasneje - v primeru, ko kupnina ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov - terjajo le tisti upniki, katerih terjatev v skladu u določbami ZIZ ni bilo mogoče poplačati iz kupnine. Pritožbeno sodišče zato pritožbe dolžnikov ni zavrglo, ampak jo je vsebinsko obravnavalo. Navedbe upnika v odgovoru na pritožbo o tem, da zanj velja avstrijsko pravo in ne slovensko, pa za obravnavanje pritožbe dolžnikov niso relevantne, saj bi z njimi upnik lahko uspel le, če bi jih uveljavljal s pritožbo.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da so neutemeljene navedbe pritožnikov o tem, da ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je sodišče prve stopnje obračunalo zakonite zamudne obresti od izvršilnih stroškov, saj način obračuna le-teh izhaja iz obračunov obresti na prilogah C16-C36 in C 38-C51, ki so bili vročeni tudi dolžnikom (odredba in povratnica na list. št. 227). Iz teh obračunov, ki so bili izdelani po programu, ki je pri sodišču v uporabi, izhaja, da so bile zakonite zamudne obresti za obdobje pred 28.6.2003 obračunane po konformni metodi, kar so nenazadnje ugotovili tudi sami dolžniki, za obdobje po 28.6.2003 pa po linearni metodi. Sodišče prve stopnje zato pri obračunavanju zakonitih zamudnih obresti od stroškov izvršilnega postopka ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 s spremembami in dopolnitvami, ZOR v nadaljevanju) je v 1. odst. 279. člena prepovedoval obrestovanje neplačanih zamudnih obresti, vendar pa je od tega splošnega pravila dopuščal izjemo v tistih primerih, ko je bilo z zakonom določeno drugače. Zakon o predpisani obresti meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO, Uradni list RS, št. 45/95 in št. 109/2001) pa je do uveljavitve ZPOMZO-1 (Uradni list RS, št. 56/2003) dne 28.6.2003, izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja določal na ta način, da je bila obrestna mera zamudnih obresti sestavljena iz realnega in iz revalorizacijskega dela, pri čemer je bila za osnovo določitve obrestne mere zamudnih obresti vzeta prav revalorizacija obveznosti. Valorizacija obveznosti pa bi izgubila svoj temeljni namen, če se ne bi obračunavala sproti in če se ne bi vse od nastanka zamude pa do izpolnitve obveznosti, ne glede na obdobje, za katero je predpisana obrestna mera, pripisovala h glavnici, kar je temeljna značilnost obrestnega obrestovanja. Na ta način je bilo obrestno obrestovanje določeno (kot izjema od načelne prepovedi iz prvega odstavka 279. člena ZOR) tudi v času veljavnosti ZPOMZO. Poleg tega je bila v času veljavnosti ZPOMZO v sklepih Banke Slovenije (objavljenih v Uradnih listih RS št. 1/96, 61/96, 3/97, 23/97 in 81/97) temeljna obrestna mera izračunana na konformen način.

Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov obračunalo na konformen način, kršilo zakonsko prepoved obrestnega obrestovanja, tako ne drži. Za obdobje po 28.6.2003 pa je sodišče prve stopnje zakonite zamudne obresti v skladu z ZPOMZO-1 obračunalo po linearni metodi.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da so vse terjatve upnika DURS poplačane, kar naj bi izhajalo iz dopisa DURS z dne

22.4.2005. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžniki ta ugovor podali šele v predmetni pritožbi in da so navedeni dopis DURS-a prvostopenjskemu sodišču predložiti šele s predmetno pritožbo, vloženo 17.10.2005, pri tem pa v pritožbi niso navedli, zakaj teh novo zatrjevanih dejstev in dokazov niso navedli oziroma predložili že sodišču prve stopnje. Glede na določbo 1. odst. 337. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v zvezi s 15. členom ZIZ in tudi določbo 56. člena ZIZ dolžniki zatrjevanega poplačila terjatve DURS-a tako ne morejo več uveljaviti v pritožbi zoper izpodbijani sklep. K temu pritožbeno sodišče tudi dodaja, da iz dopisa DURS z dne 22.4.2005 ni jasno, ali se ta sploh nanaša na kranjsko izpostavo Davčnega urada Kranj, saj je na vrhu dopisa naveden DURS Tržič, poleg tega pa iz njega tudi ne izhaja, da bi se nanašal na terjatve DURS-a iz točke II.6. in 7. izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjsko sodšče odločilo, da se s kupnino poplačajo tudi stroški postopka zavarovanja upnika DURS zpo sklepu opr. št. Z 515/2000 dne 21.5.2001 v višini

19.984,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje navedenega sklepa do dneva razdelitvenega naroka v tej zadevi dne

6.5.2005 pa v znesku 39.943,00 SIT ter znesek 286.252,00 SIT iz naslova davka na promet nepremičnin. Iz dopisa DURS z dne 22.4.2005 namreč ne izhaja, da bi se v njem navedeni zneski nanašali na stroške kakšnega postopka, terjatev DURS iz naslova plačila davka na promet nepremičnin, prodanih v tem izvršilnem postopku, pa je bila na podlagi določbe 2. točke 1. odst. 197. člena ZIZ prisojena šele z izpodbijanim sklepom dne 14.7.2005, tako da v dopisu z dne 22.4.2005 tudi ni mogla biti upoštevana.

Ker pritožba tako ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ) je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem delu potrdilo.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 165. v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP odločilo, da trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka. Ker odgovor upnika V... na pritožbo dolžnika glede na določbo 366. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ ni bil potreben, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP odločilo, da tudi upnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.