Jedro

Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev polovice potrebnih skupnih stroškov.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (3. točka izreka) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti drugotoženki poleg že prisojenih stroškov (37.862,60 SIT) še pravdne stroške v višini 179.936,20 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.12.2004 dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna drugotoženki povrniti 10.345,70 SIT pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.5.2005 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe zoper drugotoženko sklenilo, da je pravdni postopek zoper drugotoženko končan (prvi in drugi odstavek izreka). Tožeči stranki je naložilo povrniti drugotoženki 37.862,60 SIT pravdnih stroškov v

15. dneh od prejema prepisa sklepa dalje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (tretji odstavek izreka).

Zoper tretji odstavek izreka izpodbijanega sklepa se je drugotoženka pravočasno pritožila zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ji prizna celotne pravdne stroške skupaj s sodnimi taksami in zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje dalje do dne plačila, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila odločitev o povračilu sodnih taks preuranjena, ker pravdni postopek zoper prvega toženca še ni končan. Glede na dejstvo, da je bila obveznost tožencev za plačilo sodnih taks nerazdelna, enako velja tudi za terjatev povračila plačanih sodnih taks v primeru uspeha v pravdi ali pri umiku tožbe. Nerazdelnost obveznosti plačila sodnih taks je določena v zakonu, zato je mogoč edino sklep, da je solidarna tudi terjatev na povračilo plačanih sodnih taks. To pomeni, da se solidarnost te terjatve na podlagi 425. člena prej veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) domneva. Nerazdelnost glede pravdnih stroškov izrecno določa tudi 3. odstavek 161. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko gre za zahtevek, ki so ga nasprotne stranke dolžne plačati nerazdelno. Tak zahtevek pa je tožeča stranka postavila tudi v tem postopku. To še dodatno dokazuje, da bi moralo sodišče drugi toženki priznati kot pravdne stroške sodne takse v celoti. Enako velja tudi glede ostalih pravdnih stroškov po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT). Nepravilna je tudi odločitev v obrestnem delu. V dosedanji sodni praksi je povsem nesporno, da od zneska pravdnih stroškov tečejo zakonske zamudne obresti od dneva izdaje odločbe. Sodna praksa je na tem področju ustaljena in splošno sprejeta na vseh stopnjah. V nasprotju s tem je sodišče odločilo, da zamudne obresti od stroškov tečejo od izteka 15 dni od vročitve sklepa.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper dva toženca in zahtevala od njiju solidarno plačilo odškodnine v višini 4.849.200,00 SIT. Ker je nato tožbo umaknila samo zoper drugotoženko in je sodišče prve stopnje zoper njo izdalo sklep o ustavitvi postopka, je drugotoženka v skladu z določbo sedmega odstavka 163. člena ZPP pravočasno in utemeljeno zahtevala povrnitev stroškov postopka.

Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bila preuranjena odločitev o povračilu sodne takse za odgovor na tožbo, ker je obveznost plačila sodne takse nerazdelna, pravdni postopek zoper prvotoženca pa še ni končan, in da je drugotoženka upravičena le do povrnitve 10 % odvetniških storitev, kolikor se le-ti zaradi sosporništva povišajo. V skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena ZST je v primeru, kadar mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost res solidarna. Vendar pa tretji odstavek 3. člena ZST določa le solidarno obveznost zavezancev za plačilo sodne takse do države RS. V konkretnem primeru pa je ključno vprašanje, kakšne narave je terjatev sospornikov (upnikov) za povrnitev pravdnih stroškov do nasprotne stranke (dolžnika). Tega vprašanja ZST ne ureja, zato je treba uporabiti določbe ZPP in Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Slednji ureja splošno pravilo solidarnosti upnikov v 406. členu OZ, ki določa, da gre na upniški strani za solidarnost več oseb le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. Pritožba se zato neutemeljeno sklicuje na določbo tretjega odstavka 161. člena ZPP. Ta določba namreč določa le solidarnost dolžnikov (ne pa upnikov) za plačilo stroškov pravdnega postopka, kadar so ti nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Ni pa mogoče te določbe smiselno uporabiti tudi v primeru, kadar so sosporniki upniki za povračilo pravdnih stroškov.

Solidarnost z zakonom ni izrecno določena, poleg tega pa je njihova terjatev na povračilo pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdnem postopku. Terjatev sospornikov na povračilo pravdnih stroškov je zato lahko le deljena (1. in 2. odstavek 161. člena ZPP). Po oceni pritožbenega sodišča ima zato drugotoženka pravico do povračila polovice sodne takse za odgovor na tožbo (ne glede na dejstvo, da je to sodno takso v razmerju do države RS nosil prvotoženec sam), tj. 12.123,00 SIT, in do polovice potrebnih odvetniških stroškov obeh sospornikov (tj. do polovice od 110 % vrednosti odvetniških storitev po 9. členu OT). V notranjem razmerju sospornika namreč krijeta stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP).

Glede na navedeno je drugotoženka upravičena do povračila naslednjih pravdnih stroškov: 12.123,00 SIT, ki predstavlja polovico plačane sodne takse za odgovor na tožbo, in do povračila polovice neprerekanih stroškov postopka v višini 2.833 točk, povečanih za 10 % (9. člen OT), skupaj torej 3.116,30 točk. Seštevku priznanih odvetniških stroškov je treba prišteti še 20 % DDV. Skupni znesek pravdnih stroškov, do katerega je upravičena drugotoženka, tako znaša

217.798,80 SIT (3116,30 točk x 110,00 SIT x 1,2 (DDV) : 2 + 12.123,00 SIT). Upoštevajoč že priznane stroške v višini 37.862,60 SIT, je tožeča stranka dolžna drugotoženki povrniti še 179.936,20 SIT pravdnih stroškov.

Pritrditi je nadalje tudi pritožbi, da je po ustaljeni sodni praksi drugotoženka upravičena do zakonskih zamudnih obresti od dneva izdaje sklepa o stroških postopka, in ne od poteka paricijskega roka.

Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude, ki je nastala tedaj, ko je sodišče odmerilo stroške postopka.

Drugotoženki so namreč nastajali stroški ves čas postopka, s sklepom pa so ji bili odmerjeni glede na vrednost točke na dan odmere. Od tedaj dalje pa je drugotoženka že upravičena do zakonskih zamudnih obresti (378. člen OZ).

Glede na navedeno je bilo treba pritožbi delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP), v ostalem pa pritožbo zavrniti in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka

165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Glede na to, da je drugotoženka izpodbijala le odločitev o stroških postopka, znaša vrednost spornega predmeta 397.735,00 SIT (3116,30 točk x 1,2 (DDV) +

24.246,00 SIT za sodno takso - že prisojenih 37.862,60 SIT). Uspeh drugotoženke v pritožbenem postopku tako znaša 45,2 %. Pritožbeno sodišče je drugotoženki priznalo priglašenih 150 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 21/2), obvestilo stranki 20 točk (tar. št. 39/4), 20 % DDV in 2 % administrativnih stroškov (13/3. člen OT), skupaj torej 22.888,80 SIT. Sodne takse za pritožbo pritožbeno sodišče ni priznalo, saj le-ta ni bila plačana. Upoštevajoč uspeh drugotoženke je tožeča stranka dolžna povrniti drugotoženki 10.345,70 SIT pritožbenih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa sodišča druge stopnje.