Jedro

Prenos poslovnega deleža pri katerem odsvojitelj ni o prenosu obvestil družbenikov, ni kvalificiran kot prepoved odsvojitve deleža. Družbeniki, ki jih odsvojitelj ni obvestil o prenosu poslovnega deleža, pa bi jih moral, lahko s tožbo zahtevajo, da se prenos razveljavi in da se delež pod enakimi pogoji proda njim. Za uspešno uveljavljanje prednostne pravice družbenika do deleža ne zadošča le zahtevek za razveljavitev pogodbe o prodaji deleža.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Pogodba opr. št. SV ... z dne ..., sklenjena med aktivo A.I d.d. in Slovenskim odškodninskim skladom se razveljavi v delu, v katerem Slovenski odškodninski sklad prenaša na A. A.I d.d. poslovni delež K. d.o.o., v skupni nominalni vrednosti 1.970.000,00 SIT; prvotožena stranka je dolžna za isto ceno odprodati poslovni delež tožniku ali drugim družbenikom družbe K. d.o.o., ki sporočijo v skladu s 416. členom ZGD svojo pripravljenost za nakup." Tožeča stranka je dolžna plačati drugotoženi stranki na 10.500,00 SIT odmerjene stroške prvostopenjskega postopka in prvotoženi stranki na 42.000,00 SIT odmerjene stroške pritožbenega postopka, vse v roku 15 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je razveljavilo pogodbo med prvotoženo in drugotoženo stranko v delu, v katerem prvotožena stranka prenaša na drugotoženo stranko poslovni delež K. d.o.o. v skupni nominalni vrednosti 1.970.000,00 SIT. Prvotoženi stranki je naložilo, da tožeči stranki ali drugim družbenikom družbe K. d.o.o., ki sporočijo v skladu s 416. členom ZGD svojo pripravljenost za nakup, ta delež proda za isto ceno.

Prvotožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila zaradi napačne uporabe določb materialnega prava in zaradi kršitve določb pravdnega postopka.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi tožeča stranka, ki je družbenik družbe K. d.o.o., s tožbo razveljavlja prenos deleža s prvotožene na drugotoženo stranko, ker meni, da odsvojitelj deleža ni upošteval, da imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami in ker ni ravnal v skladu z določilom čl. 416/V ZGD.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in zaključilo, da ima tožnik zakonito predkupno pravico (člen 533/I ZOR). Sodišče druge stopnje se pridružuje razlogom sodišča prve stopnje o tem, da zapis v družbeni pogodbi, da je delež prenosljiv, ne izključuje v zakonu določene prednostne pravice družbenikov do nakupa deleža. Ne glede na to pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot je bil postavljen v tožbi. Ker iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), bi sodišče prve stopnje moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče prve stopnje namreč pravilno sklepa, da se "tožba ne more šteti za izjavo o sprejemu ponudbe ..." Drži tudi, da je tožeča stranka navedla, da pravni posel izpodbija, ker bi bila tudi sama, verjetno pa tudi drugi družbeniki zaintersirani za nakup omenjenega deleža. Zaradi kršitve predkupne pravice je mogoče izpodbijati pogodbo le v primeru, če je predkupni upravičenec pripravljen izkoristiti svojo pravico v celoti, se pravi, v konkretnem primeru tudi odkupiti delež. Glede na navedeno je v primeru uveljavljanja prednostne pravice do nakupa deleža sklepčen samo tisti tožbeni zahtevek, s katerim družbeniki, ki želijo izkoristiti svojo prednostno pravico do nakupa deleža, zahtevajo od sodišča, da se prenos razveljavi in da se delež pod enakimi pogoji odplačno odsvoji njim (prim. 532. čl. ZOR). Zahtevek, s katerim družbenik le razveljavlja odsvojitev deleža in želi vzpostavitev stanja pred prenosom, bi bil ustrezen v primeru, če bi imel zakonodajalec namen prednostno pravico družbenikov kvalificirati kot prepoved odsvojitve deleža. Tega namena pa zakonodajalec ni imel. ZGD v členu 416 ne določa sankcij, če odsvojitelj pri prodaji deleža ne upošteva prednostne pravice družbenikov. Ob analogni uporabi pravil obligacijskega prava o načinu uveljavljanja predkupne pravice, če prednostni upravičenec o nakupu ni bil obveščen (člen 533/I v zvezi s čl. 532/I ZOR), imajo družbeniki pravico od sodišča zahtevati, da se prenos deleža razveljavi zato, da se delež pod enakimi pogoji proda njim. Razveljavitev prenosa je samo nujni pogoj za to, da družbeniki uveljavijo svojo prednostno pravico tako, da od sodišča zahtevajo, da naloži odsvojitelju deleža, da delež proda njim, sicer sodba nadomesti to pogodbo. Če vloži tožbo samo en družbenik, ta s tožbo zahteva prenos deleža nase, nima pa upravičenj nastopati v imenu vseh družbenikov in od sodišča zahtevati, da potem, ko izreče prodajo za neveljavno, naloži družbeniku, ki je prekršil zakonsko dolžnost, da o prodaji obvesti še druge družbenike. Če bi imel tožnik tako možnost, bi spravil v negotov položaj odsvojitelja deleža, kar pa ni namen zakonske ureditve, ki ureja uveljavljanje predkupne pravice, ki se analogno uporablja za prednostno pravico družbenikov do nakupa deleža. Ker je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku po nesklepčni tožbi, je pritožbeno sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava, na katerega pazi po uradni dolžnosti, sodbo sodišča prve stopnje spremenilo (4. točka 358. člena ZPP). Ker je mogoče glede na naravo pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za oba sospornika na strani tožene stranke, se štejeta za enotno pravdno stranko, zaradi česar je sodišče pritožbo prvotožene stranke upoštevalo tudi v korist drugotožene stranke in je tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper obe toženi stranki zavrnilo (člen 196 ZPP). Na odločitev pritožbenega sodišča tudi ne vpliva dejstvo, ki izhaja iz javno informatizirane baze sodnega registra, da je drugotožena stranka prenehala zaradi razdelitve na dve družbi (člen 207/II ZPP).

Izrek o stroških postopka temelji na določilu čl. 154/I ZPP v zvezi s čl. 165 ZPP. Toženi stranki sta priglasili stroške sodne takse za odgovor na tožbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče odmerilo takso za pritožbo le drugotoženi stranki, ki je takso plačala 7.2.2000. Prvotožene stranke sodišče ni pozvalo k plačilu takse za odgovor na tožbo in je pravica zahtevati plačilo takse že zastarala v skladu s 1. odstavkom 9. člena Zakona o sodnih taksah (odgovor na tožbo je bil vložen 5.11.1999 - zastaranje je nastopilo 1.1.2002). Glede na navedeno prvotožena stranka ni upravičena do povračila pravdnih stroškov. Drugotožena stranka pa je upravičena do povračila stroškov plačane takse za odgovor na tožbo v višini 10.500,00 SIT.