Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da prvotna tožnica, ki je bila kot družba z omejeno odgovornostjo izbrisana po skrajšanem postopku, nima pravnega naslednika in da gre zato za neodpravljivo napako tožbe, je zmotno. Iz obsežne sodne prakse izhaja, da pride v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v obravnavanem primeru edine družbenice, zato se z njo kot prevzemnico terjatve iz predmetne pravde nadaljuje postopek na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP. Utrjeno stališče sodne prakse je, da družbeniki v takšnih primerih res niso univerzalni pravni nasledniki, so pa singularni, prvi odstavek 208. člena ZPP pa govori le o pravnem nasledstvu in nadaljevanja postopka ne pogojuje s prevzemom s strani univerzalnega pravnega naslednika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu, to je v II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dopustilo stransko intervencijo na strani tožene stranke (I. točka izreka), tožbo je zavrglo (II. točka izreka) ter odločilo, da tožena stranka in stranski intervenient nosita svoje stroške postopka (III. točka izreka). Tožbo je zavrglo, ker je ugotovilo, da iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila družba A., d. o. o., iz registra izbrisana 26. 4. 2018. Šlo je za izbris po skrajšanem postopku, kar pomeni, da družba nima pravnega naslednika, ki bi v postopku lahko sodeloval. Tožbo je zaradi neodpravljive napake zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Pritožbo vlaga B., d. o. o., ter najprej podaja izjavo o vstopu v pravdo oziroma o prevzemu postopka. Sklep izpodbija v delu zavrženja tožbe iz vseh zakonsko dopustnih razlogov ter navaja, da je stališče sodišča o tem, da izbrisana družba nima pravnega naslednika, materialnopravno zmotno, saj je pravna naslednica izbrisane družbe njena edina družbenica, to je B., d. o. o. Pravni naslednici je zato sodišče, ker je ni pozvalo v postopek na podlagi 208. člena ZPP, kršilo pravico do sodnega varstva iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V pritožbi navaja primere iz sodne prakse, iz katerih je razvidno, da gre glede pravnega nasledstva izbrisane družbe po skrajšanem postopku za že uveljavljeno in ustaljeno sodno prakso. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku ni bilo sporno, da je prvotna tožnica A., d. o. o., prenehala kot družba z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku na podlagi 425. do 429. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Iz rednega izpisa iz poslovnega registra (priloga A 24) izhaja, da je bila ta družba izbrisana 26. 4. 2018, predhodno pa so bili 14. 3. 2018 sprejeti skupščinski sklepi in sicer (1) da ta družba preneha po skrajšanem postopku, (2) morebitno preostalo premoženje družbe pripade edinemu družbeniku in (3) morebitne preostale obveznosti družbe prevzame edini družbenik. Iz registra izhaja, da je bila edina družbenica družbe B., d. o. o. Ugotoviti gre, da so so bili navedeni sklepi sprejeti skladno z določili ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da prvotna tožnica, ki je bila kot družba z omejeno odgovornostjo izbrisana po skrajšanem postopku, nima pravnega naslednika in da gre zato za neodpravljivo napako tožbe, je zmotno. Iz obsežne sodne prakse (odločbe, ki jih je pritožnica predložila pritožbi v prilogi A 25)1 izhaja, da pride v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v obravnavanem primeru edine družbenice, zato se z njo kot prevzemnico terjatve iz predmetne pravde nadaljuje postopek na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP. Utrjeno stališče sodne prakse je, da družbeniki v takšnih primerih res niso univerzalni pravni nasledniki, so pa singularni, prvi odstavek 208. člena ZPP pa govori le o pravnem nasledstvu in nadaljevanja postopka ne pogojuje s prevzemom s strani univerzalnega pravnega naslednika. Sodna praksa, ki je zavzeta v navedenih odločbah, se nanaša tako na izbrise družb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFP), v primeru stečaja na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kot na podlagi ZGD-1 v primeru izbrisa po skrajšanem postopku.

7. Ob povedanem gre pritožnici, to je B., d. o. o., priznati pravni interes za vložitev pritožbe, kljub temu, da je izjavo o vstopu v pravdo podala šele v pritožbi.2 Zaradi neobstoja prvotne tožnice je prekinitev postopka nastopila po sili zakona (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) ne glede na to, da še ni bil izdan sklep o prekinitvi postopka, ki je lahko le deklaratorne narave. Tako prekinjen postopek se bo lahko nadaljeval po določilu prvega odstavka 208. člena ZPP, ko ga bo pravni naslednik pravne osebe prevzel.3 Sodišče prve stopnje bo zato v nadaljevanju postopka moralo izdati sklep o prekinitvi postopka po 205. členu ZPP, ter glede na to, da je singularna naslednica izbrisane družbe podala izjavo o vstopu v pravdo, postopek nadaljevati z njo.

8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. Kljub temu, da je sklep sodišča prve stopnje razveljavljen, je pravni pouk odpadel, saj se pravica do pritožbe iz 357 a. člena ZPP nanaša le na položaj, ko pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ne pa kadar razveljavi sklep. Tako je Vrhovno sodišče RS že odločilo v zadevi Cp 13/2019 z dne 7. 3. 2019, kjer je šlo za primerljivo zadevo razveljavitve sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe.

1 VSK sklep Cpg 278/2012, VSRS sklep II Ips 66/2001, VSRS sodba II Ips 29/2005, VSRS sklep III Ips 64/2011, VSRS sklep III Ips 51/2011, VSRS sklep III Ips 25/2001 in VSC sklep I Ip 304/2011. Prim. tudi: Pravna mnenja VSRS 1/99, str.35. 2 Prvotna tožnica zoper sklep sodišča prve stopnje pritožbe ni mogla vložiti, saj ne obstaja več. 3 Primerjaj VSRS sklep II Ip 66/2001.