Jedro

Predlagatelj (tožnik) z (nasprotno) tožbo ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice na izviren način (zahteva razveljavitev pogodbe in posledično izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo nanj vknjižila lastninska pravica na predmetni nepremičnini). Pravilna je zato odločitev, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zaznambo spora na podlagi nasprotne tožbe zaradi razveljavitve pogodb P 366/2010 z dne 4.10.2010, pri nepremičninah parc. št. 3144 in 166S, vpisanih v vl. št. ... k.o. G.O., last M do celote, v korist predlagatelja MR. Hkrati je (II. točka izreka sklepa) pri nepremičninah navedenih v I. točki izreka sklepa odredilo zaznambo nepravnomočnosti sklepa. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da ne gre za spor, za katerega zakon v 1. alineji 1. točke 1. odst. 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/2003 s spremembami; ZZK-1) določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.

Zoper sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh razlogov 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/07; UPB3; s spremembami in dopolnitvami, ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. list SRS, št. 30/86 s spremembami; ZNP) v zvezi s 120. členom ZZK-1 in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in ugodi njegovemu predlogu za zaznambo spora. Pojasnjuje, da prodajna pogodba in sporazum prikrivata sporazum o preužitku, ki ni vpisan v zemljiški knjigi. Navaja, da se njegov pravni interes izkazuje v potrebi zavarovati pravni položaj, ki je ogrožen in kršen. Zavaruje ga lahko le z zaznambo spora, da bo morebitni novi pridobitelj seznanjen z vloženo tožbo. Po določbi 5. točke 22. člena ZZK-1 se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe, s katero se začne sodni postopek glede pridobitve prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini. Ker nasprotna stranka krši sklenjeni sporazum, zahteva razveljavitev prodajne pogodbe in sporazuma in vpis lastninske pravice nase. O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in listinami v sodnem spisu, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne uveljavlja obrazloženo bistvene kršitve določb postopka po 14. točki (pravilno 15. točki) 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1 (da je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in listinami v spisu), pritožbeno sodišče pa na to kršitev ne pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1). Po uradni dolžnosti upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Zaznamba spora je urejena v členih 79 do 85 ZZK-1. Pogoji za zaznambo spora so različni glede na vrsto spora, ki je predmet zaznambe (79. člen ZZK-1). Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, pač pa le tista dejanja, za katera ZZK-1 določa, da se njegov začetek vpiše v zemljiški knjigi (5. odst. 22. člena ZZK-1). Zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice se, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero je tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteval, da ugotovi obstoj njegove lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (1. alineja 1. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1). Predlagatelj (tožnik) z (nasprotno) tožbo ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice na izviren način (zahteva razveljavitev pogodbe in posledično izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi katere se bo nanj vknjižila lastninska pravica na predmetni nepremičnini). Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožnik v pritožbi niti ne trdi, da s tožbo uveljavlja pridobitev lastninske pravice na izviren način, temveč se sklicuje le na izkazan pravni interes, kar pa ne zadošča. Za vpis zaznambe spora namreč niso izpolnjeni izrecno predpisani pogoji po 1. odst. 79. člena ZZK-1. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1). Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.