U-I-274/99

19. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Ivana Volariča - Fea iz Kobarida, ki ga zastopa Bogdana Bradač, odvetnica v Ljubljani, in Jožice Kunčnik iz Radelj ob Dravi, ki jo zastopa Erik Kralj, odvetnik v Mariboru, na seji dne 19. septembra 2002

sklenilo:

1.Postopek za preizkus pobude Ivana Volariča - Fea se ustavi.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01) in 2. točke drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da je imel na podlagi statusa samostojnega kulturnega delavca v letih od 1982 do 1984 plačane tudi prispevke za socialno varnost. Glede na to si ob ponovni pridobitvi tega statusa (od leta 1987 dalje) plačevanja prispevkov ni posebej uredil. Navaja, da ga je davčni organ sicer terjal za neplačane obveznosti, vendar naj bi mu pri tem ne znal ustrezno pojasniti izvora dolga. Ko je sam ugotovil, da gre, zaradi spremenjenih predpisov, za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, pa mu je davčni organ poslal seznam zaostalih obveznosti, ki skladno z drugim odstavkom 44. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP) predstavlja tudi izvršilni naslov. Ker pri tem iz seznama nista razvidni ne zakonska podlaga za obračun, ne osnova oziroma stopnja, pobudnik meni, da gre za neskladje drugega odstavka 44. člena ZDavP s 25. členom Ustave. V utemeljitev navaja, da ureditev, po kateri davčnemu organu ni treba izdati posebne odločbe o dolgu, odvzema pravico do pravnega sredstva. Prav tako naj bi bila taka ureditev v neskladju s 147. členom Ustave in z 22. členom Ustave.

2.Določbo drugega odstavka 44. člena ZDavP, skupaj z 2. točko drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), izpodbija tudi pobudnica, zoper katero je Okrajno sodišče na podlagi seznama zaostalih obveznosti, ki ga je izdal davčni organ, dovolilo izvršbo z rubežem njenih nepremičnin. Pobudnica meni, da bi bili dolgovni seznami lahko sestavljeni le na podlagi odločb, zoper katere bi davčni zavezanec imel na voljo pravna sredstva. Ker temu ni tako, zatrjuje neskladje z 2. in s 25. členom Ustave. Za neskladje z načeli pravne države naj bi šlo, ker davčni zavezanec nima sodnega varstva za ugotavljanje neobstoja davčnega dolga. Za neskladje s pravico do pravnega sredstva pa naj bi šlo, ker z ugovorom ni mogoče posegati v sam izvršilni naslov. Zaradi tega naj bi zavezanec npr. ne mogel ugovarjati višini prispevkov za socialno varnost oziroma zatrjevati nepravilnosti v evidenci davčne uprave oziroma doseči odpravo teh nepravilnosti.

3.Državni zbor je v odgovoru na pobudnikove navedbe, ki ga je poslal Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, navedel, da je pobuda neutemeljena, ker ima davčni zavezanec v ZDavP izrecno določeno pravico do pritožbe zoper odločbo in zoper sklepe, izdane v postopku prisilne izterjave. Poleg tega naj bi bila pobudnikova razlaga izpodbijane določbe tudi napačna, saj ne upošteva prvega in tretjega odstavka 44. člena ZDavP. Na podlagi teh določb je lahko izvršilni naslov le odločba o odmeri davka, davčni obračun ter ugotovitvena odločba, v seznamu zaostalih obveznosti pa mora biti za vsako vrsto obveznosti naveden izvršilni naslov, datum izvršljivosti ter višina dolga in zamudnih obresti. Sklep o prisilni izterjavi, ki ne bi vseboval vseh v zakonu izrecno določenih podatkov, bi bil tako v nasprotju v zakonom.

4.Državni zbor na pobudničino vlogo, ki mu je bila poslana po tem, ko je že odgovoril na pobudnikova zatrjevanja, ni posebej odgovarjal.

B. - I.

5.Pobudi, ki jo je dne 8. 12. 1999 vložil Ivan Volarič - Feo, je priloženo splošno pooblastilo odvetnici.

6.Na podlagi 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) v zvezi s 94. in 95. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) mora biti pooblastilo za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem posebno (v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje pred Ustavnim sodiščem oziroma za postopek s pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa) in novo (izvirati mora iz časa, ko je bila pobuda vložena).

7.Ker prvotno pooblastilo glede na navedene določbe ZUstS in ZPP ni bilo ustrezno, je Ustavno sodišče odvetnico z dopisom z dne 24. 1. 2001 pozvalo, naj pobudo dopolni s predložitvijo posebnega pooblastila za zastopanje pobudnika v tem postopku. Ustavno sodišče je odvetnico pri tem opozorilo, da lahko postopek ustavi, če v danem roku ne bo predložila ustreznega pooblastila. Ker odvetnica v danem roku ni poslala posebnega pooblastila, temveč je ponovno predložila splošno pooblastilo, je Ustavno sodišče postopek za preizkus pobude Ivana Volariča - Fea ustavilo.

B. - II.

8.Pobudo za oceno ustavnosti drugega odstavka 44. člena ZDavP in 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ,[1] ki je bila zaradi enotnega vsebinskega obravnavanja združena s starejšo pobudo, pa je Ustavno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo. Pri tem je izhajalo iz vsebine 44. člena ZDavP, v katerem je seznam zaostalih obveznosti kot izvršilni naslov opredeljen po vsebini. V izpodbijani določbi ZIZ je namreč ta seznam zgolj opredeljen kot eden izmed izvršilnih naslovov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo.[2]

9.Določba izpodbijanega drugega odstavka 44. člena ZDavP se glasi: "Če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih izvršilnih naslovov je lahko izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada." Navedena določba v bistvu pomeni, da je izvršilni naslov za izterjavo obveznih dajatev[3] po vrstah obveznosti (gl. tretji odstavek 44. člena ZDavP) narejen seznam izvršljivih odločb o odmeri davka, davčnih obračunov[4] ter ugotovitvenih odločb o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku, ki ga je bil dolžnik dolžan sam obračunati in plačati oziroma ga je bil kot izplačevalec dolžan obračunati in plačati ob izplačilu dohodkov (gl. opredelitev izvršilnega naslova v prvem odstavku 44. člena ZDavP). V seznamu pa morajo biti izvršilni naslovi (tj. odločbe oziroma davčni obračuni) opredeljeni, navedena pa morata biti tudi datum izvršljivosti ter višina dolga in zamudnih obresti.[5] Pri tem iz navedene vsebine izpodbijane določbe ne izhaja, da bi zavezanec zoper posamezen izvršilni naslov iz seznama v postopku njegove izdaje ne imel pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) po Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) oziroma pravnega sredstva (25. člen Ustave) po samem ZDavP. Seveda s tem niso izključene morebitne kršitve navedenih pravic v postopkih izdaje posameznih izvršilnih naslovov, vendar gre v takem primeru za presojo konkretne zadeve, v kateri lahko Ustavno sodišče posreduje le na podlagi ustavne pritožbe, ne pa na podlagi presoje skladnosti predpisa z Ustavo.

10.Z vidika vsebine pravice do pravnega sredstva pa tudi ni spregledati, da lahko po določbah ZDavP dolžnik, za razliko od ureditve po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - ZUP),[6] ugovarja pravilnost seznama zaostalih obveznosti (drugi odstavek 46. člena ZDavP). V primeru tovrstnega ugovora mora dati davčni organ dolžniku možnost, da pred nadaljnjim postopkom prisilne izterjave preveri, ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa. C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

[1]Na podlagi 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/02 - ZIZ-A), ki bo začel veljati 21. 9. 2002, bo vsebina izpodbijane določbe vsebovana v 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ.

[2]Po drugem odstavku 81. člena ZDavP je za prisilno izterjavo iz dolžnikovega nepremičnega premoženja, ki se opravi po določbah ZIZ, pristojno sodišče, na katerega območju je nepremičnina.

[3]Da pomeni pojem "davki" po ZDavP obvezne dajatve na splošno, izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZDavP, ki se glasi: "Po tem zakonu postopa davčni organ, kadar v davčnih stvareh in drugih stvareh odloča o obveznih dajatvah (v nadaljnjem besedilu: davki) in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, ter državni in drugi organi, kadar so po teh predpisih dolžni uporabljati ta zakon."

[4]Pri davčnem obračunu davčni zavezanec sam obračuna in plača davke, za katere je tak način plačevanja določen z ZDavP (gl. prvi odstavek 109. člena in 110. člen ZDavP).

[5]V primeru, ko je davčni organ pristojen izterjati obveznosti, ki jih ni odmeril, je izvršilni nalog odločba oziroma plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti (četrti odstavek 44. člena ZDavP).

[6]Prvi odstavek 292. člena ZUP se glasi: "V upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje."