Jedro

Pri opredelitvi vzrokov in načina prenehanja gospodarskega interesnega združenja, navedenih v 576. členu ZGD-1, ki prenehanja s stečajem ne predvideva, ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti z razlagalnimi pravili, pač pa za namerno izključitev stečaja kot načina prenehanja združenja zaradi subsidiarne odgovornosti njegovih članov za njegove obveznosti. Ker je izvedba stečaja namenjena sočasnemu in enakomernemu poplačilu upnikov, upniki združenja pa so dovolj zavarovani z odgovornostjo njegovih članov za njegove obveznosti, ni videti potrebe po zavarovanju interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka pravočasno vložil pritožbo, uveljavljal pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se nad insolventnim dolžnikom uvede (pravilno začne) stečajni postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po drugem odstavku 223. člena ZFPPIPP je stečajni postopek dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugače določeno.

5. ZGD-1, ki je matični zakon s področja prava družb, ne ureja le določene pravnoorganizacijske oblike gospodarskih družb, pač pa tudi pravnoorganizacijske oblike njihovih povezovanj. Taka je v ZGD-1 tudi ureditev gospodarskega interesnega združenja kot pravnoorganizacijske oblike povezovanja gospodarskih subjektov – družb oziroma podjetnikov (563. člen ZGD-1), ki pa ni gospodarska družba (primerjaj peti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZGD-1).

6. Tako ZDG-1 za posamezno pravnoorganizacijsko obliko gospodarske družbe in tudi njihovega povezovanja v gospodarsko interesno združenje vsebuje tudi določbe o načinu njihovega prenehanja. Medtem ko za vse gospodarske družbe kot način njihovega prenehanja dopušča tudi stečaj družbe, pa so pri gospodarskem interesnem združenju taksativno našteti vzroki za prenehanje združenja v prvem odstavku 576. člena ZGD-1 (s potekom časa, če je ustanovljeno za določen čas; zaradi uresničitve ali ugasnitve cilja združenja; na podlagi sklepa članov ali na podlagi sodne odločbe), z nastankom enega od navedenih vzrokov za prenehanje združenja pa je treba po drugem odstavku 576. člena ZGD-1 začeti likvidacijski postopek. V ZGD-1 je torej določen drugačen način prenehanja gospodarskega interesnega združenja (GIZ), kot s stečajem.

7. Glede na izpostavljene statusnopravne značilnosti GIZ in sicer: - dejavnost, povezana z gospodarskimi dejavnostmi njenih članov in v razmerju do teh dejavnosti le pomožna (člen 563/3 ZGD-1), - nepridobitni namen ustanovitve in dejavnosti združenja, ki je v olajševanju in pospeševanju pridobitne dejavnosti njegovih članov in povečevanje rezultatov te dejavnosti in ne v ustvarjanju lastnega dobička (563/2 ZGD-1), - odgovornost članov združenja za njegove obveznosti (člen 566 ZGD-1), - nepotrebnost zagotovitve osnovnega kapitala (člen 564/1 ZGD-1), se GIZ razlikuje od gospodarskih družb in ga zakon mednje tudi ne umešča. Še najbližje je glede na zgoraj omenjene značilnosti zavodu. Ta pa po 55. členu Zakona o zavodih lahko preneha na podlagi stečaja le, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda. Odgovornost člana gospodarskega interesnega združenja za njegove obveznosti pa po zakonu ne more biti izključena, ker je določba prvega odstavka 566. člena ZGD-1 kogentna.

8. Pritožbeno sodišče zato glede na zgoraj obrazloženo meni, da pri opredelitvi vzrokov in načina prenehanja gospodarskega interesnega združenja, navedenih v 576. členu ZGD-1, ki prenehanja s stečajem ne predvideva, ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti z razlagalnimi pravili, pač pa za namerno izključitev stečaja kot načina prenehanja združenja zaradi subsidiarne odgovornosti njegovih članov za njegove obveznosti (566. člen ZGD-1). Ker je izvedba stečaja namenjena sočasnemu in enakomernemu poplačilu upnikov, upniki združenja pa so dovolj zavarovani z odgovornostjo njegovih članov za njegove obveznosti, ni videti potrebe po zavarovanju interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v stečajnem postopku.

9. Iz navedb dolžnika kot predlagatelja začetka stečajnega postopka izhaja, da je dolžnik prezadolžen, saj vsota njegovih obveznosti presega vrednost njegovega premoženja in je torej insolventen. Z namenom zagotovitve nadaljnjega poslovanja dolžnika je poslovodstvo pripravilo poročilo in načrt finančnega prestrukturiranja, v katerem je članom predlagalo, da zagotovijo potrebna sredstva za nadaljnje poslovanje, kar pa so člani na skupščini dne 21. 3. 2016 zavrnili. Predlogu je priložil tudi zapisnik skupščine z dne 21. 3. 2016. 10. Dolžnik v predlogu ne navaja, da je bil na skupščini dne 21. 3. 2016 (ali katerikoli drugi) sprejet sklep članov o prenehanju združenja (zavrnitev sklepa o zagotovitvi sredstev za nadaljnje poslovanje namreč ni mogoče razlagati kot sprejetje sklepa o prenehanju združenja) ali ugotovitveni sklep o uresničitvi ali ugasnitvi cilja združenja, kar bi bil skladno s prvim odstavkom 576. člena ZGD-1 vzrok za prenehanje združenja in začetek likvidacijskega postopka, torej sploh še ni pogojev za začetek likvidacijskega postopka. Zato v obravnavanem primeru ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na tretji odstavek 576. člena ZGD-1 o smiselni uporabi postopkovnih določb o likvidaciji delniške družbe, in obveznosti vložitve predloga za začetek stečajnega postopka po 414. členu ZGD-1, če premoženje ne zadošča za poplačilo vseh upnikov dolžnika.

11. Iz obrazloženega izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).