Jedro

Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v pravno relevantnem obdobju znašal pri tožniku 484,88 EUR, njegov mesečni dohodek pa ta znesek presega, ni mogoče šteti, da se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti, ob čemer je bila tožniku že večkrat predhodno priznana tudi izredna denarna socialna pomoč. Tožnik izredne denarne socialne pomoči ne uveljavlja iz naslova izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih ne bi mogel pokriti z lastnim dohodkom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca številka: ... z dne 6. 5. 2025 in odločbe CSD A. številka: ... z dne 17. 3. 2025 in vrnitev zadeve v novo upravno odločanje prvostopenjskemu organu.

2.Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik in izpodbija sodbo v celoti. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo.

2.Napačen je zaključek o (ne)nujnosti popravila kolesa in razpolaganju z denarjem za plačilo računa. Poleti potrebuje tožnik kolo za preživetje. Ne drži, da ni predložil računa za selitev iz Ljubljane v B., saj je vse jasno dokumentirano v pritožbi zoper odločbo CSD z dne 27. 6. 2025. Napačno je obrazložen minimalni dohodek. Ne razume kako je možno preživeti s 500 EUR na mesec, če je prag tveganja revščine 1.000 EUR. Iz lastnih izkušenj je to popolnoma kontradiktorno. Pritožbeno sodišče naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5.V tem postopku je sodišče v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 6. 5. 2025 v zvezi z odločbo CSD A. z dne 17. 3. 2025, s katero je bila tožnikova vloga za priznanje izredne denarne socialne pomoči zavrnjena.

6.Pravna podlaga za odločitev o sporni zadevi je podana v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki v 33. členu določa pogoje za dodelitev, ureja namen, višino in število zneskov izredne denarne socialne pomoči, ki jih je dopustno dodeliti v enem koledarskem letu. V skladu s prvim odstavkom 33. člena ZSVarPre se lahko samski osebi (ali družini) ne glede na ostale določbe zakona kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma če izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora biti izpolnjen vsaj eden od alternativno predpisanih pogojev. Gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi, vključno z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi preživljanja. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Odločanje je diskrecijsko in CSD v skladu s 6. členom ZUP odloča le v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dalo. V okoliščinah konkretnega primera takšno dejansko stanje ni podano, kot pravilno zaključuje sodišče in pred njim že toženec v predsodnem upravnem postopku.

7.Iz listin v upravnem spisu1 izhaja, da je tožnik kot samska oseba v zadnjih treh mesecih prejemal pokojnino, denarno socialno pomoč in varstveni dodatek. Povprečni mesečni dohodek je presegal znesek minimalnega dohodka, zato pri tožniku ni šlo za materialno ogroženost. Ker tožnik z lastnim dohodkom presega minimalni dohodek, se šteje, da je bilo tožniku osnovno preživetje zagotovljeno. Sem šteje hrana, oblačila in kozmetika, za kar je tožnik uveljavljal izredno denarno socialno pomoč. Strošek popravila kolesa in stroški selitve niso stroški, zvezani s preživetjem, saj tudi po pritožbeni oceni ne gre za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Slednji stroški so zaobseženi z varstvenim dodatkom,2 ki ga tožnik nesporno prejema. Nenazadnje je sodišče v 8. točki ugotovilo, da je tožnik svoje kolo v vmesnem času popravil sam, stroška selitve iz Ljubljane v B. pa tožnik v svoji vlogi ni izkazal, niti ni opredelil zneska.

8.Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni ugotovitvi sodišča, da ni izkazan strošek, povezan s selitvijo. Iz priloge A1 razvidna e-korespondenca med tožnikom in tožencem, izkazuje dvom organa v pravilnost računa, saj predloženi račun za storitev selitve ni izpolnjeval zahtev, da bi ga lahko toženec priznal. Račun ni bil niti podpisan niti ni imel žiga. Pomanjkljivosti tožnik ni odpravil.

9.Tudi pritožbeni očitek, da mu predstavlja popravilo kolesa nujno storitev za preživetje, ker traja brez kolesa pot v trgovino predolgo, ne vzdrži kritične presoje. Prvostopenjski organ je tudi po pritožbeni oceni ustrezno uporabil diskrecijo in opozoril, da ima vlagatelj za takšen namen svoja sredstva in da ta strošek ni vezan neposredno na preživetje. Tožnik namreč ni gibalno ovirana oseba.

10.Iz tožnikove vloge za izredno denarno socialno pomoč z dne 17. 2. 2025 je razvidno, da je tožnik pod "namen priznanja izredne denarne socialne pomoči" opredelil servis kolesa, hrano, oblačila in kozmetiko. Kot okoliščine, s katerimi izkazuje materialno ogroženost, se je tožnik šele v pritožbi skliceval na dodatne stroške s preselitvijo,3 ki pa jih ni opredelil kot razlog za priznanje denarne socialne pomoči. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v pravno relevantnem obdobju znašal pri tožniku 484,88 EUR, njegov mesečni dohodek pa ta znesek presega, ni mogoče šteti, da se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti, ob čemer je bila tožniku že večkrat predhodno priznana tudi izredna denarna socialna pomoč. Pritrditi je zaključku sodišča, da tožnik izredne denarne socialne pomoči ne uveljavlja iz naslova izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih ne bi mogel pokriti z lastnim dohodkom.4

11.Pritožbeno sodišče soglaša z izpodbijano oceno sodišča prve stopnje o pravilnosti izpodbijanih zavrnilnih odločb. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov ostaja tudi tožnikova pritožba neuspešna. Na podlagi 353. člena ZPP je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Bančni izpisek za obdobje 1. 11. 2024 do 13. 2. 2025.

2Tretji odstavek 4. člena ZSVarPre.

3Nova osebna izkaznica, vozniško dovoljenje.

4Pri presoji je ključen odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjena denarna socialna pomoč, varstveni dodatek. Pri varstvenem dodatku gre za socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški za vzdrževanje kolesa, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin in podobno) ter ne gre za stroške za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.