Jedro

Pravno podlago za tožbeni zahtevek je potrebno preizkusiti v trditveni podlagi, ki jo ponuja tožeča stranka. V kolikor iz trditvenih navedb ni mogoče najti pravne podlage za vtoževani zahtevek, je podana nesklepčnost tožbe, v posledici česar je tožbeni zahtevek neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 4.286.189,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.5.2002 do plačila. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 336.053,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.5.2004 do plačila in odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Nosilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje utemeljuje v ugotovitvi, da pravdni stranki ob sklenitvi gradbene pogodbe št. 1/2001 (A6) kljub dogovorjenemu predmetu pogodbe v 2. členu del teh del, ki se nanaša na strojna dela pri prestavitvi vročevodnega priključka, ni bilo vključenih v dogovorjeno ceno pogodbe. Pritožbeno sodišče sicer soglaša z očitkom pritožnika, da je takšno sklepanje sodišča prve stopnje neskladno s pogodbeno dogovorjeno klavzulo, da je pogodbena cena dogovorjena po sistemu funkcionalni ključ v roke. Takšna klavzula namreč pomeni, da bo izvajalec izvedel vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo nekega objekta, kar pomeni, da dogovorjena cena obsega tudi vrednost morebitnih nepredvidenih del, prav tako pa izključuje vpliv manjkajočih del na pogodbeno dogovorjeno ceno (1. in 2. odst. 640. člena ZOR). Glede na tako dogovorjeno pogodbeno klavzulo je torej materialnopravno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da glede na pogodbeno dogovorjen obseg del, ki naj bi jih bila dolžna opraviti tožena stranka, med katera so spadala tudi dela v zvezi s prestavitvijo vročevodnega priključka, v pogodbeno dogovorjeni ceni ta dela niso bila zaobsežena.

Ne glede na navedeno pomanjkljivost pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da le-to pritožbenemu sodišču ne preprečuje preizkusa izpodbijane sodbe. Del materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe je namreč tudi sama sklepčnost tožbe, to je ali iz trditvene podlage, ki jo je v postopku pred sodiščem prve stopnje podajala tožeča stranka, izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom.

Tožeča stranka je v tožbenih navedbah zatrjevala, da se je tožena stranka s sklenjeno gradbeno pogodbo zavezala izvršiti vsa gradbena dela, obrtniška in instalacijska dela po odobreni projektni P. in P. dokumentaciji in v tem okviru tudi izvršiti prestavitev vseh komunalnih vodov, kar predstavlja tudi prestavitev vročevodnega priključka. Nadaljnja trditev, ki jo ponuja tožeča stranka je, da tožena stranka ni izvedla del v zvezi s prestavitvijo vročevodnega priključka, zato je tožeča stranka za ta dela angažirala drugega izvajalca in mu za to plačala znesek 4.286.189,60 SIT. Povrnitev tega zneska s tožbo uveljavlja od tožene stranke.

Tožeča stranka v tožbi ni navedla pravne podlage za vtoževani tožbeni zahtevek. Tega sicer tudi ni dolžna storiti, saj mora na to paziti sodišče po uradni dolžnosti, ki na zatrjevano pravno podlago s strani strank tudi ni vezano (3. odst. 180. člena ZPP). Pravno podlago za tožbeni zahtevek pa je potrebno preizkusiti v trditveni podlagi, ki jo ponuja tožeča stranka. V kolikor iz trditvenih navedb ni mogoče najti pravne podlage za vtoževani zahtevek, je podana nesklepčnost tožbe, v posledici česar je tožbeni zahtevek neutemeljen. Po mnenju pritožbenega sodišča je prav takšna situacija podana tudi v konkretnem primeru. Glede na tožbene trditve o neizpolnitvi pogodbe s strani tožene stranke, bi tožeča stranka na pogodbeni podlagi lahko uveljavljala zahtevek na izpolnitev pogodbe. Ob trditvi, da je dela, ki bi jih morala izvršiti tožena stranka na stroške tožnika opravil nov izvajalec, izhaja zgolj, da tožeča stranka nima več podlage za uveljavljanje izpolnitve pogodbe od tožene stranke. Pritožba ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so skladne s trditvami tožeče stranke v tožbi, da je novemu izvajalcu S. d.o.o. izvedbo del naročila tožeča stranka, kar izključuje pogodbeno razmerje tožene stranke z novim izvajalcem. V takih okoliščinah bi tožbeni zahtevek tožeče stranke lahko imel pravno podlago zgolj v okviru neupravičene obogatitve, v kolikor bi tožeča stranka podala ustrezno trditveno podlago in ponudila dokaze. Takšna podlaga bi bila podana zgolj v primeru, če bi tožeča stranka izkazala, da je sama izpolnila svojo obveznost in je toženi stranki plačala ustrezno protivrednost del, ki jih tožena stranka ni opravila, zato jih je po naročilu tožeče stranke moral opraviti nov izvajalec. Takšnih trditev tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala in jih je prvič ponudila šele v pritožbi, ko pavšalno zatrjuje, da "je tožena stranka dobila plačana vsa dela do prekinitve pogodbe s strani tožeče stranke, torej tudi za delo, ki ga ni opravila in je bilo zajeto v ceno". Ker tožeča stranka v pritožbi ni izkazala, da teh trditev ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, takšnih trditev pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odst. 337. člena ZPP).

Navedena trditvena podlaga tožeče stranke pa ne daje opore niti za morebitno odškodninsko podlago za škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (2. odst. 262. člena ZOR), saj bi morala v tem okviru izkazati obstoj vseh elementov odškodninske odgovornosti.

Navedeni materialnopravni preizkus tako izkazuje, da tožeča stranka v okviru trditvene podlage ni zatrjevala dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, v posledici česar se izkaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, ni upravičena do povrnitve nastalih stroškov pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).