Jedro

Odpoved procesnim pravicam, ki jih ima obdolženec po zakonu, mora biti izrecna in nedvoumna. Sodišče prve stopnje je dolžno obdolženca jasno in natančno poučiti o procesnih jamstvih, ki se jim v skladu z določbami 285.f člena ZKP lahko odpove, ter poskrbeti, da je njegova odpoved procesno veljavna. Ker v konkretnem primeru obdolženec sploh ni bil poučen o možnosti odpovedi pravici do sojenja pred senatom, niti se tej pravici ni odpovedal, ni nastopila situacija iz 1.a točke prvega odstavka 25. člena ZKP. Sojenje bi moralo biti opravljeno pred senatom, sestavljenim iz enega sodnika in dveh sodnikov porotnikov.

Izrek

Ob reševanju pritožbe višje državne tožilke in ugoditvi pritožbi zagovornikov obdolženega E. M. se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo obdolženega E. M. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesece zapora in preizkusno dobo enega leta. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se obdolžencu naloži plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodna taksa v višini 56,00 EUR. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je obdolženec dolžan oškodovanki A. H. plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 1.475,70 EUR in posebno sodno takso, ki bo odmerjena s posebnim sklepom.

2. Zoper sodbo so se pritožili: - višja državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolžencu v pogojni obsodbi določi posebni pogoj, da oškodovanki A. H. v roku šest mesecev od pravnomočnosti sodbe plača izostala plačila opravljenega študentskega dela v višini 1.475,70 EUR; - zagovorniki obdolženega E. M. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1., 5. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženega oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje pred spremenjeni senat. 3. Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje:

4. Zagovorniki obdolženca z navajanji, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, utemeljeno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 25. člena ZKP sodi okrožno sodišče o kaznivem dejanju poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1 glede na predpisano kazen v senatu, ki ga sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. Izjema od tega pravila je določena v 1.a točki istega odstavka, po kateri sodi sodnik posameznik v zadevah iz okrožne pristojnosti, če je podan primer iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP. Gre za primer, ko predsednik senata na podlagi izjave obdolženca, ki krivde na predobravnavnem naroku ne priznava, in po zaslišanju državnega tožilca odloči, da obdolžencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. 5. Zaradi hitrejšega poteka in končanja glavne obravnave se lahko torej obdolženec na predobravnavnem naroku odpove pravici do sojenja pred senatom, zaradi česar sme predsednik senata odločiti, da bo obdolžencu namesto senata v predpisani sestavi sodil sodnik posameznik okrožnega sodišča. Odpoved procesnim pravicam, ki jih ima obdolženec po zakonu, mora biti izrecna in nedvoumna. Sodišče prve stopnje je dolžno obdolženca jasno in natančno poučiti o procesnih jamstvih, ki se jim v skladu z določbami 285.f člena ZKP lahko odpove, ter poskrbeti, da je njegova odpoved procesno veljavna. Ker v konkretnem primeru obdolženec sploh ni bil poučen o možnosti odpovedi pravici do sojenja pred senatom, niti se tej pravici ni odpovedal, ni nastopila situacija iz 1.a točke prvega odstavka 25. člena ZKP. Sojenje bi moralo biti opravljeno pred senatom, sestavljenim iz enega sodnika in dveh sodnikov porotnikov. S tem, ko je sodišče sodilo v nepravilni sestavi, je bila storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na katero pritožbeno sodišče tudi sicer pazi po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP).

6. Ob ugotovljeni kršitvi pritožbeno sodišče ni preizkušalo ostalih pritožbenih navedb zagovornikov obdolženega in višje državne tožilke. Ker bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vselej pomeni razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev in presoditi ostale pritožbene navedbe ter o zadevi ponovno odločiti.