Jedro

V komasacijskem postopku ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in obnova postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka, končanega s pravnomočno delno odločbo Upravne enote Krško, št. 321-18/2003 z dne 16. 3. 2004 v zadevi komasacije kmetijskih zemljiščih na komasacijskem območju Račna, v delu, ki se nanaša na tožnika. Prvostopni organ je predlog tožnika za obnovo postopka, vloženega dne 2. 4. 2009, zavrgel, ker razlogi za obnovo postopka, ki jih je tožnik navedel, nimajo pravne utemeljitve v določbi 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 47/1986 - ur.p.b.), ki ga je upravni organ uporabil na podlagi 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 126/2007 in 65/2008).

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper sklep prvostopnega organa zavrnil, ker se je strinjal z razlogi prvostopnega organa, da procesne predpostavke za obnovo postopka, ki so taksativno naštete v 249. členu ZUP/86, niso podane, poleg tega pa 1. odstavek 58. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ – UPB-1, Uradni list RS, št. 55/03, v nadaljevanju: ZKZ), kot lex specialis določa, da v komasacijskem postopku ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ne obnova postopka.

Tožnik v tožbi navaja, da se izpodbijana odločba sklicuje na Zakon o upravnem postopku, ki je veljal še v času skupne države Jugoslavije, zaradi česar je v nasprotju s pravnim redom Evropske skupnosti, pa tudi v nasprotju z Zakonom o obligacijskih razmerjih. Prvostopni organ namreč ni upošteval, da je bil tožnik v komasacijskem postopku oškodovan za 5.000 m2 površin, za takšen primer pa 154. člen OZ predpisuje povrnitev škode tistemu, ki mu je bila povzročena. Zato je njegov predlog za ponovno preučitev zadeve in odpravo škodnih posledic zakonit, sodišču pa predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter odloči tudi o odpravi škode, ki je bila povzročena tožniku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za zavrženje predloga za obnovo postopka komasacije, končanega s pravnomočno delno odločbo Upravne enote Krško, št. 321-18/2003 z dne 16. 3. 2004 na komasacijskem območju Račna. Tožnik nasprotuje odločbi o komasaciji, s katero so mu bila v zameno za v komasacijski sklad vložena zemljišča dodeljene nove parcele, pri čemer navaja, da je bil z odločbo oškodovan za 5.000 m2 površine.

Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je tožnik dne 2. 4. 2009 podal predlog za obnovo komasacijskega postopka, končanega s pravnomočno delno odločbo Upravne enote Krško, št. 321-18/2003 z dne 16. 3. 2009. Navedena odločba je postala pravnomočna na podlagi pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 2163/2007-8 z dne 3. 3. 2008, s katero je sodišče zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo drugostopnega organa št. 466-43/99 z dne 26. 9. 2007, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper navedeno odločbo prvostopnega organa.

Sodišče pritrjuje odločitvi prvostopnega organa, ki je predlog za obnovo postopka s sklepom zavrgel, ker je ugotovil, da v predlogu za obnovo postopka tožnik ni navedel nobenega od taksativno naštetih razlogov za obnovo postopka, ki so predpisani v 249. členu ZUP/86, ki pa so identični z razlogi za obnovo postopka po 1-10 tč. 260. čl. ZUP. Odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka pa je utemeljena tudi iz razloga, ker Zakon o kmetijskih zemljiščih v primeru komasacije obnove postopka ne dovoljuje (2. odstavek 85. člena ZKZ – prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 17/86, 58. člen ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96, 1. odstavek 58. člena ZKZ-UPB1, Uradni list RS, št. 55/03).

Ne glede na to, da se je prvostopni organ oprl na določbe ZUP/86 (Uradni list SFRJ, št. 47/86) pa je zavrženje predloga za obnovo postopka utemeljeno tudi v določbah ZUP (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07 in 65/08), zaradi česar navedena nepravilnost na odločitev ni vplivala.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožbene navedbe pa neutemeljene, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 26/07 – sklep US, v nadaljevanju: ZUS-1).

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.