Jedro

Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS, št. 6/94 - členi 4 in 8 ter drugi odstavek 189. člena) kot Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij v členih 35 in 36 ne izključujeta možnosti prenosa vrednostnih papirjev med osebami, ki so jih pridobile na podlagi iste prodaje znotraj podjetja, vendar načina prometa z njimi med udeleženci posebej ne predpisujeta.

Nasprotuje lahko le pravilom notranjega odkupa, kar pa odkazuje na morebitno izpodbojnost (členi 111 do 120 ZOR), ne pa ničnost kot razlog razveljavitve. Pri tem se načelo enakopravnega položaja delničarjev (219. člen Zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93), ki naj bi bilo s pogodbo kršeno, nanaša na drugo situacijo od obravnavane: na odnos organov družbe do delničarjev, ki morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev pogodbe o prodaji delnic oznake C, ki sta jo v začetku leta 1997 sklenili toženi stranki v nasprotju s pravili notranjega odkupa z dne 28.5.1996. Sodišče prve stopnje je tak tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Pravila notranjega odkupa so prisilen predpis, ki je moral biti sprejet na podlagi 36. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, ta pa je bila izdana na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. S sklenjenim poslom sta toženca zaradi prodaje mimo prodajnega mesta kršila določila VII. točke pravil notranjega odkupa. Smisel teh pravil je v tem, da razmerja med udeleženci niso prepuščena naključjem. Ob uvedbi prodajnega mesta morajo pri prodaji in nakupu delnic sodelovati vsi zainteresirani udeleženci. Toženec A. R. pa je delnice kupil mimo teh pravil in po nižji ceni. Kršene so bile moralne norme delničarskega prava. Izpodbijana pogodba nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom, pomeni nemoralno dejanje in je zato nična (103. člen ZOR). Sicer pa je tožeča stranka v tej pravdi aktivno legitimirana. Vsa dejanja za izpeljavo programa notranjega odkupa je pripravila ona, udeleženci pa so v skladu s tem programom le sprejeli pravila.

Toženca na revizijo nista odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali morali je nična, vendar samo, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (prvi odstavek 103. člena ZOR, Zakona o obligacijskih razmerjih). V obravnavanem primeru tožeča stranka - predvsem v reviziji - zatrjuje, da sta toženca s kupoprodajo delnic, pridobljenih z notranjim odkupom, kršila pravila notranjega odkupa z dne 28.5.1996, ki predstavljajo za udeležence odkupa prisilni predpis. Slednji je namreč bil sprejet na podlagi določbe 36. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. list RS, št. 13/93), ta pa temelji na določbi šestega odstavka 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 55/92 in 7/93). Ravnanje tožencev pa naj bi ne kršilo samo navedenih norm, temveč tudi moralne norme delničarskega prava (načelo enakopravnega položaja delničarjev po Zakonu o gospodarskih družbah). Izpodbijana sodba pa pravno razlago o ničnosti sporne pogodbe o odkupu delnic utemeljeno zavrača. Tako Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS, št. 6/94 - členi 4 in 8 ter drugi odstavek 189. člena) kot že citirana uredba v členih 35 in 36 ne izključujeta možnosti prenosa vrednostnih papirjev med osebami, ki so jih pridobile na podlagi iste prodaje znotraj podjetja, vendar načina prometa z njimi med udeleženci posebej ne predpisujeta. Posel, ki sta ga sklenila toženca, glede na opisani obseg normiranja, navedenim normam ne nasprotuje. Nasprotuje lahko le pravilom notranjega odkupa, kar pa odkazuje na morebitno izpodbojnost (členi 111 do 120 ZOR), ne pa ničnost kot razlog razveljavitve. Pri tem se načelo enakopravnega položaja delničarjev (219. člen Zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93), ki naj bi bilo s pogodbo kršeno, nanaša na drugo situacijo od obravnavane: na odnos organov družbe do delničarjev, ki morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani.

Tožbeni zahtevek ima torej pravno podlago v določbah ZOR o izpodbojnosti zaradi protipogodbenega ravnanja. Pravila notranjega odkupa se nanašajo na vprašanja, ki jih že omenjeni predpisi ne urejajo. Brez teh pravil tožeča stranka za preoblikovanje v delniško družbo ne bi dobila soglasja Agencije za lastninsko preoblikovanje. Sprejeta so bila od vseh udeležencev in jih zavezujejo. Notranja prodaja delnic med udeleženci mora zato potekati v skladu z določbami pravil - v obravnavanem primeru na način, predviden v njihovi točki VII. Pravna presoja, sprejeta v izpodbijani sodbi, po kateri bi pravila notranjega odkupa prodajo delnic preko prodajnega mesta opredeljevala le kot možen način prodaje (očitno zaradi razlage besede "lahko" v prvem odstavku točke VII), ni pravilna. Tu seveda ne gre za "dokazno oceno pravil notranjega odkupa", kakor zmotno meni sodišče druge stopnje. Gre za pravno presojo teh pravil, ki jih je mogoče razlagati tako, kot je prikazano v tožbenem trditvenem gradivu: udeleženci svoje delnice lahko prodajo le preko prodajnega mesta. Le ta način prodaje je predviden s pravili, v nadaljnjih določbah pa je njegova izvedba podrobno opisana. Prodaja brez udeležbe ostalih delničarjev torej pravilom nasprotuje.

Opisana razlaga je bila potrebna zaradi presoje o aktivni legitimaciji tožeče stranke, da zahteva razveljavitev posla o kupoprodaji delnic med tožencema - delničarjema. Aktivna legitimacija je predpogoj pravdanja, spada pa v področje materialnega prava.

Tožeča stranka jo zatrjuje, revizijsko sodišče pa je na pravilno uporabo materialnega prava dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

Povedano je že, da osporavana kupoprodaja delnic ne nasprotuje zakonskim določbam pravil o prenosu vrednostnih papirjev med osebami, ki so jih pridobile na podlagi prodaje znotraj podjetja. Nasprotuje lahko le pravilom notranjega odkupa, kar pa odkazuje le na izpodbojnost, ne pa na ničnost posla. Tožeča stranka torej svoje legitimacije za vložitev obravnavane tožbe na razveljavitev prenosa delnic med delničarjema ne more črpati iz določbe 103. člena ZOR. Izpodbijana sodba je v tem pogledu materialno pravo pravilno uporabila.

Aktivna legitimacija pa ni podana tudi zato, ker tožeče stranke ni mogoče šteti za udeleženca pravil notranjega odkupa. Zakon o trgu vrednostnih papirjev in citirana uredba predpisujeta sprejem pravil notranjega odkupa, vendar v obsegu notranjega lastninjenja, torej razdelitve delnic. Na področje odnosov med delničarji ne posegata. S pravili so delničarji določili pogoje in način notranjega prometa z delnicami. Tožeča stranka je pravila sopodpisala, vendar ne kot njihov udeleženec, temveč kot (še) družbeno podjetje v lastninjenju, torej kot predmet lastninjenja. Kdo so udeleženci pravil, je opisano v njihovi točki III. To so le osebe, zaposlene v družbi, bivši zaposleni družbe in upokojenci družbe. Tožbo na razveljavitev pravnega posla med delničarjema, udeležencema pravil notranjega odkupa, lahko vložijo le udeleženci, torej delničarji, ne pa družba (tožeča stranka). Tožeča stranka torej ni aktivno legitimirana da vloži obravnavano tožbo.

Ob opisani pravilni uporabi materialnega prava je izpodbijana sodba z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilna, čeprav iz drugih, prej podanih razlogov. Zavrnitev revizije temelji na določbi 393. člena ZPP.