Jedro

Ne v ZGO-1 ne v ZZK-1 ni podlage za zaključek, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnih udeležencev zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da nosita nasprotna udeleženca sama ugovorne stroške (II. točka izreka).

Zoper sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca po pooblaščencu. Vztrajata, da odločba RS, Ministrstva za okolje in prostor, v času odločanja o vpisu izpodbijane zaznambe črne gradnje, še ni bila dokončna niti pravnomočna, zato je sklep, s katerim je bila opravljena zaznamba na podlagi nedokončne in nepravnomočne upravne odločbe nezakonit. ZZK-1 v četrtem odstavku 98. člena ureja zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve tudi na podlagi druge (torej ne sodne) odločbe. V določbi sicer ni eksplicitno določeno, da mora biti predlogu za vpis navedene zaznambe priložena tudi pravnomočna upravna odločba, kar pa ne pomeni, da je vpis takšne zaznambe dopusten že na podlagi nedokončne in nepravnomočne odločbe. Takšno stališče utemeljuje pritožba ob primerjavi ureditev vpisov v zemljiško knjigo. Tako je le pri predznambah pravic predvideno, da se vpisujejo (tudi) na podlagi nedokončnih in nepravnomočnih odločb. Izpodbijata tudi odločitev o stroških, saj bi morala dobiti povrnjene ugovorne stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) glede listine, ki je podlaga za zaznambo, v drugem odstavku 29. člena določa, da mora dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa in da mora ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom; medtem ko drugih pogojev o tem, kakšna mora biti upravna odločba, ki je podlaga za zaznambo, ne predvideva. Določba 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki kot podlago za vpis določa dokončnost upravne odločbe, se namreč nanaša zgolj na listine, ki so podlaga za vknjižbo pravic (vknjižba pa je le ena izmed glavnih vpisov). Iz 98. člena ZZK-1 (ki se glede zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporablja skladno s 100. a členom ZZK-1) ne izhaja, da je potrebno priložiti pravnomočno oz. dokončno odločbo; določeno je le, da mora sodišče, ki je izdalo odločbo, o tem obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti to odločbo (prim. prvi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 98. člena ZZK-1). Tudi Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izrecno ne predvideva, kakšna upravna odločba je lahko podlaga za zaznambo, vendar pa iz njegovih določb izhaja, da zahtevajo takojšnje učinkovanje inšpekcijskih ukrepov. To izhaja tudi iz besedila 159. člena ZGO-1, ki nalaga inšpekcijskemu organu, da odločbo s posebnimi prepovedmi iz 158. člena ZGO-1 nemudoma pošlje pristojnemu sodišču zaradi vpisa zaznambe o v odločbi vsebovanih odredbah in prepovedih po ZGO-1, in iz določila 3. odstavka 146. člena istega zakona, po katerem pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži izvršitve. Vse to pa pomeni, da ne v ZGO-1 ne v ZZK-1 ni podlage za zaključek, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe, kar je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo.

Tudi odločitev sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženca trpita svoje stroške, je pravilna, saj v skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 120. členom ZZK-1 nosi vsak udeleženec svoje stroške; sicer pa nasprotna udeleženca nista uspela ne z ugovorom ne s pritožbo.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).