Jedro

Če je tožena stranka menila, da sta tožnika navajala prenizko vrednost nepremičnin, bi morala to okoliščino s tožnikoma razčistiti v posebnem ugotovitvenem postopku ter v tako izvedenem postopku ugotoviti pravo vrednost nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 31.1.2006, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnikov za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 6.1.20006, češ, da sta tožnika namenoma navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju zato, da bi jima bila odobrena BPP, saj nista predložila vseh podatkov, pomembnih za odločitev o njuni prošnji in so zato podane okoliščine za odločitev po 3. odstavku 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP - Uradni list RS, št. 48/2001).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 3. odstavka 20. člena ZBPP, v kateri je določeno, da se v primeru, če prosilec v izjavi o premoženjskem stanju namenoma navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali o premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena BPP, prošnja z odločbo zavrne in je prosilec ne more vložiti nadaljnjih 6 mesecev od dneva izdaje odločbe. Vendar pa mora biti za uporabo te določbe izkazan namen prosilca, da si bo z zamolčanjem podatkov neopravičeno pridobil BPP.

Postopek dodeljevanja BPP se po mnenju sodišča prve stopnje izvaja po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku v (ZUP - Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000, 52/2002 in 73/2004). Pri tem se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 7., 8., 9., 14., 145. in 146. člena ZUP ter na posebno določbo 1. odstavka 37. člena ZBPP, po kateri mora pristojni organ za BPP pri odločanju o prošnji upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka. Upoštevaje navedene določbe sodišče prve stopnje meni, da bi morala tožena stranka v primeru, ko je po lastnem preverjanju ugotovila drugačne podatke o premoženju, kot sta jih navajala tožnika (več premoženja), izvesti poseben ugotovitveni postopek, v njem tožnika soočiti s svojimi ugotovitvami in jima dati možnost, da se o njih izrečeta in predstavita svoje nasprotne argumente ter potem na podlagi tako popolno ugotovljenega dejanskega stanja zadeve odločiti o tem, ali so podani pogoji za izdajo izpodbijane odločbe oziroma za postopanje po 3. odstavku 20. člena ZBPP. Po mnenju sodišča prve stopnje bi le v takem ugotovitvenem postopku lahko tožena stranka ugotovila, da bi bila njena odločitev o dodelitvi BPP drugačna oziroma negativna, če bi tožnika pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP navedla prave in popolne podatke o premoženju, kar bi že bil eden izmed močnih argumentov za presojo, da sta tožnika podatke o premoženju zamolčala z namenom neupravičene pridobitve BPP. Dodatna argumentacija v navedeni smeri bi lahko izhajala iz navedb strank v ugotovitvenem postopku in iz drugih tam presojenih dejstev in okoliščin.

V obravnavani zadevi je po mnenju sodišča prve stopnje iz podatkov in listin v upravnih spisih razvidno, da takšen ugotovitveni postopek glede okoliščin, na katere tožena stranka opira svojo izpodbijano odločbo, ni bil izpeljan. Svoje presoje, da sta tožnika podatke zamolčala z namenom neupravičene pridobitve BPP, po mnenju sodišča prve stopnje tožena stranka ni ustrezno argumentirala, saj jo je utemeljila zgolj na okoliščinah, da tožnika spornih nepremičnin v svoji vlogi nista navedla in da bi naj navajala prenizko lastno oceno vrednosti nepremičnin. V zvezi s tem, da sta tožnika navajala prenizko lastno oceno vrednostnih nepremičnin, sodišče prve stopnje še posebej ugotavlja, da gre za pavšalno in v postopku nerazčiščeno presojo, saj nikjer ni navedeno, kakšna pa je dejanska vrednost nepremičnin. Če je tožena stranka menila, da tožnika navajata prenizko vrednost nepremičnin, bi morala po mnenju sodišča prve stopnje to okoliščino s tožnikoma razčistiti v ugotovitvenem postopku po pravilih in v vsebini, kot je že navedeno ter ugotoviti pravilno vrednost nepremičnin.

Zaradi nepopolno izvedenega ugotovitvenega postopka je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede vpliva spornih in kasneje odkritih nepremičnin na vsebinsko upravičenost tožnikov do že dodeljene BPP. Po mnenju sodišča prve stopnje se tožena stranka v upravnem postopku ni opredelila in se tudi ni mogla do tožbenih ugovorov tožnikov, da gre za vrednostno nepomembno premoženje, ki ne bi moglo vplivati na njuno pravico do dodelitve BPP, da so vse nepremičnine le sestavni del njunega kmetijskega gospodarstva, da so kmetijska zemljišča že tako ali tako zajeta v izkazanem katastrskem dohodku, da je tudi traktor le pritiklina njunega kmetijskega gospodarstva in da je njuna hčerka sicer tako ali tako malo vreden avto prodala, ni pa še uredila prepisa lastništva.

Sodišče prve stopnje torej ugotavlja, da upravni postopek v obravnavanem primeru ni bil izveden v skladu z določbami ZUP, posledično temu pa tožnika v postopku nista imela možnosti, da se izrečeta o stališčih in ugotovitvah tožene stranke, posledično temu pa je ostalo tudi dejansko stanje zadeve nepopolno ugotovljeno. Zato je prišlo do bistvene kršitve določb postopka po 3. točki 3. odstavka 25. člena ZUS in je bilo treba izpodbijano odločbo iz tega razloga odpraviti.

Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja svoje navedbe v izpodbijani odločbi in še dodaja: Po ZBPP pristojni organ odloči praviloma na podlagi podatkov in listin, ki jih je predložil prosilec. V 1. odstavku 20. člena ZBPP je namreč določeno, da se premoženjsko stanje ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo ta da na obrazcu o premoženjskem stanju, strokovna služba pa lahko preveri premoženjsko stanje prosilca in njegove družine pri pristojnih organih, ki o posamezni vrsti premoženja vodijo evidenco. Po njenem mnenju je za takšen način ugotavljanja dejanskega stanja v ZUP določen skrajšani ugotovitveni postopek (1. in 2. točka 1. odstavka 144. člena), v katerem ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Organ za BPP lahko tako v primerih, ko so podani razlogi za uporabo določbe 3. odstavka 20. člena ZBPP, odloči po skrajšanem postopku in takoj odloči v primeru, kot je obravnavani, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev, ki so organu znana. Dejansko stanje je bilo v obravnavanem primeru v celoti in popolnoma ugotovljeno že s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc (zemljiška knjiga, register motornih vozil), zato po njeni presoji načelo zaslišanje stranke v obravnavnem primeru ni bilo kršeno. Podlaga za njeno odločitev je nesporno ugotovljena opustitev navedbe vseh za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin s strani tožnikov, zaradi česar meni, da posebni ugotovitveni postopek ni bil potreben. Meni, da je pravilno presodila dejansko stanje in uporabila pravilno materialno pravo, zaradi česar ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbo tožnikov zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je pravilna in zakonita.

Tudi pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi utemeljeno ugodilo tožbi tožnikov in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke, in sicer z razlogi, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje in ki se nanašajo na poseben ugotovitveni postopek (citirane določbe sodišča prve stopnje: 7., 8., 9., 14., 145. in 146. člen ZUP in 1. odstavek 37. člena ZBPP); na mnenje tožene stranke, da tožnika navajata prenizko vrednost nepremičnin, kar bi morala tožena stranka s tožnikoma razčistiti v ugotovitvenem postopku po pravilih in v vsebini (navedbe strank v ugotovitvenem postopku in iz drugih tam presojenih dejstev in okoliščin) ter ugotoviti pravilno vrednost nepremičnin; in da se tožena stranka v upravnem postopku ni opredelila in se tudi ni mogla do tožbenih ugovorov tožnikov, da gre za vrednostno nepomembno premoženje, ki ne bi moglo vplivati na njuno pravico do dodelitve BPP, da so vse nepremične le sestavni del kmetijskega gospodarstva tožnikov, da so kmetijska zemljišča že tako ali tako zajeta v izkazanem katastrskem dohodku, da je tudi traktor le pritiklina njunega kmetijskega gospodarstva in da je hčerka tožnikov sicer tako ali tako malo vreden avto prodala, ni pa še uredila prepisa lastništva; kot tudi, da upravni postopek v obravnavanem primeru ni bil izveden v skladu z določbami ZUP in posledično temu tožnika v postopku nista imela možnosti, da se izrečeta o stališčih in ugotovitvah tožene stranke, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje zadeve nepopolno ugotovljeno in je zato prišlo do bistvene kršitve določb postopka po 3. točki 3. odstavka 25. člena ZUS.

Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje upravičeno presodilo, da je tožba tožnikov utemeljena, ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe tožene stranke niso bila upoštevana pravila postopka in posledično tudi dejansko stanje zadeve ni bilo popolno ugotovljeno ter je zato tožbi utemeljeno ugodilo na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo in v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZUS zadevo vrnilo toženi stranki, da v ponovljenem postopku, v skladu z njegovim napotilom na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja, ponovno odloči o upravičenosti tožnikov do brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.