Jedro

Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov postopka v zvezi z zahtevkom za odškodnino za nepremoženjsko škodo upoštevati, da so stroški urnine po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife, stroški za porabljeni čas za čakanje na narok po drugem odstavku istega člena in stroški v zvezi z dvema ugovoroma zoper prepis zvočnega posnetka nastali v pretežni meri v zvezi z zahtevkom, s katerim je tožnik izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil v povprečju tožnikov odškodninski zahtevek pred sodiščem prve stopnje v postopku obravnavan le slabih 9,4 % (glede na čas obravnavanja tega zahtevka, ki izhaja iz zapisov narokov za glavno obravnavo). Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je tožniku materialno pravno zmotno naložilo plačilo celotnih stroškov po prvem in drugem odstavku 6. člena Odvetniške tarife in 100 točk po tarifni št. 19/4 Odvetniške tarife.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se znesek stroškov postopka zniža na 2.068,12 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki v roku 8 dni stroške postopka v višini 2.797,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pri višini odmerjenih stroškov postopka, ki jih je tožnik dolžan povrniti toženi stranki, ne upošteva urnine po prvem in drugem odstavku OT in odloči, da jih krije tožena stranka sama, podredno pa, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje, v obeh primerih pa naj toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka v 15 dneh od izdaje sodbe, po izteku roka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je sicer razmejilo stroške postopka glede na dva različna tožbena zahtevka in sicer na stroške v zvezi z nezakonitostjo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in na stroške v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine v višini 3.000,00 EUR za nepremoženjsko škodo. V zvezi s stroški nastalimi s postopkom nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, stroške v zvezi z odškodninskim zahtevkom pa je naložilo v plačilo tožniku. Med drugim mu je naložilo plačilo stroškov urnine za naroke dne 19. 6. 2020 150 točk, dne 25. 9. 2020 300 točk, dne 23. 10. 2020 300 točk, dne 20. 1. 2020 100 točk in dne 28. 4. 2020 50 točk, za porabljeni čas za čakanje na narok dne 28. 4. 2020 100 točk in 100 točk za dva ugovora zoper prepis zvočnega posnetka. Po pritožnikovem stališču bi moralo sodišče prve stopnje oceniti, v zvezi s katerim delom tožbenega zahtevka so nastali stroški v posameznih fazah postopka in jih skladno s tem obračunati. Iz zapisnikov izhaja, da je bil zahtevek za nepremoženjsko škodo na pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo obravnavan zgolj na petih straneh od 32., na naroku 25. 9. 2020 na štirih straneh od 54., na naroku dne 23. 10. 2020 na 5 straneh od 78., na naroku z dne 20. 1. 2021 sploh ni bil obravnavan, na naroku dne 28. 4. 2021 pa na treh staneh od 20. Tako bi moralo sodišče odločiti, da tožena stranka sama krije stroške postopka v znesku 805,20 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pa napačno uporabilo materialno pravo.

5. Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov postopka v zvezi z zahtevkom za odškodnino za nepremoženjsko škodo upoštevati, da so stroški urnine po prvem odstavku 6. člena ZPP, stroški za porabljeni čas za čakanje na narok po drugem odstavku istega člena in stroški v zvezi z dvema ugovoroma zoper prepis zvočnega posnetka, nastali v pretežni meri v zvezi z zahtevkom, s katerim je tožnik izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

6. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil v povprečju tožnikov odškodninski zahtevek pred sodiščem prve stopnje v postopku obravnavan le slabih 9,4 % (glede na čas obravnavanja tega zahtevka, ki izhaja iz zapisov narokov za glavno obravnavo). Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je tožniku materialno pravno zmotno naložilo plačilo celotnih stroškov po prvem in drugem odstavku 6. člena Odvetniške tarife in 100 točk po tarifni št. 19/4 Odvetniške tarife.

7. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in znesek 2.794,74 EUR, ki ga je sodišče prve stopnje tožniku naložilo za povrnitev stroškov toženi stranki, znižalo na 2.068,12 EUR (90,6 % stroškov iz naslova urnin, čakanje na narok in dveh vlog).

8. Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožeče stranke utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep spremenilo tako kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka temelji na 165. in 154. členu ZPP. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni povrniti pritožbene stroške in sicer stroške za pritožbo v višini 250 točk, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR po OT skupno znaša 186,66 EUR, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.