Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je ničen sporazum, opr. št. SV 770/2005 z dne 22. 6. 2005, o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika v notarskem zapisu ter da se ugotovi neveljavnost vknjižene hipoteke pri zastavljeni nepremičnini in se vse hipoteke izbriše?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je ničen sporazum, opr. št. SV 770/2005 z dne 22. 6. 2005, o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika v notarskem zapisu ter da se ugotovi neveljavnost vknjižene hipoteke pri zastavljeni nepremičnini in se vse hipoteke izbriše?

Obrazložitev

1. Spor izvira iz kreditne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, v kateri je bilo posojilo kreditojemalcu izraženo v tuji valuti CHF.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe z dne 17. 6. 2005 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v notarskem zapisu z dne 22. 6. 2005 ter plačilo 77.468,40 EUR; tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke na nepremičnini parc. št. 855/141 ..., ID znak ..., vknjižene v korist tožene stranke za zavarovanje njene denarne terjatve, in njen izbris. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za razvezo sporne pogodbe, plačilo 77.468,40 EUR in izstavitev zemljiškoknjižne listine za izbris hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa. Odločilo je, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse njene pravdne stroške.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje v delu II. točke izreka spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost kreditne pogodbe z dne 17. 6. 2005 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v notarskem zapisu z dne 22. 6. 2005. Ugotovilo je tudi neveljavnost vknjižbe hipoteke na nepremičnini parc. št. 855/141..., ID znak ..., vknjižene v korist tožene stranke za zavarovanje njene denarne terjatve, in odločilo, da se izbriše. V preostalem delu II. točke in v celoti v III. in IV. točki izreka je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pravdnih stroških je pridržalo za končno odločbo.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Postavlja naslednja vprašanja: 1) Ali, in če da, pod katerimi pogoji je dopustna presoja poštenosti kreditne pogodbe, ki je sklenjena skladno s 7. členom Zakona o potrošniških kreditih? 2) Ali je tudi presojo glavnega predmeta pogodbe, kot je dogovor o valutni klavzuli CHF v primeru kreditnih pogodb, dopustno opraviti po kriterijih, opredeljenih v prvem odstavku 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot)? 3) Katera merila mora sodišče upoštevati, ko presoja izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke? 4) Ali sme sodišče v okviru presoje pojasnilne dolžnosti banke upoštevati kasnejše smernice in priporočila? 5) Ko mora sodišče v okviru presoje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke presojo opraviti upoštevaje standard povprečnega potrošnika, kaj ta standard napolnjuje? Kako na to presojo vpliva dejstvo, da slovenskemu povprečnemu potrošniku razumevanje obstoja menjalnih tečajev in dejstva, da se ti spreminjajo, ni tuje? 6) Ali je dopustno pojasnilno dolžnost uporabiti kot argument pri presoji kriterijev nepoštenosti pogodbenega pogoja, opredeljenih v prvem odstavku 24. člena ZVPot? Ali zgolj neizpolnjena pojasnilna dolžnost lahko vodi do utemeljenega zaključka, da banka ni bila v dobri veri, kljub ugotovitvi, da banka potrošnikov ni zavajala, jim ni ničesar zagotavljala niti kreditov v CHF ni forsirala? Ali je potrebno presojo dobre vere opraviti po subjektivnih merilih ali gre za t. i. objektivno dobro vero? Ali neizpolnjena pojasnilna dolžnost sama po sebi, ob podani dobri veri banke, lahko vodi do zaključka, da je banka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot? 7) Katera merila mora sodišče upoštevati v okviru preesoje nepoštenosti pogodbenega pogoja po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot? Ali sme sodišče svojo odločitev, da je banka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot opreti na socialne funkcije kreditiranja? 8) Ali je dobra vera zajeta v vseh kriterijih za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja, opredeljenih v prvem odstavku 24. člena ZVPot? Ali je v primeru ugotovljene dobre vere na strani banke sklep o nepoštenosti po katerem koli kriteriju, opredeljenem v prvem odstavku 24. člena ZVPot, izključen? 9) Katere kriterije mora sodišče upoštevati pri presoji neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank? Kako mora ob presoji navedenega neravnotežja upoštevati določilo prve alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot, iz katere izhaja, da mora biti navedeno neravnotežje znatno? Ali je dopustno pri presoji znatnega neravnotežja zanemariti dejstvo, da banka v posledici vzdrževanja zaprte valutne pozicije zaradi sprememb v tečaju nima nikakršne koristi, medte ko jih potrošnik ima? Ali je prevzeto kreditno tveganje banke, upoštevaje okoliščine in čas ob sklenitvi konkretnih kreditnih pogodb res zanemarljivo? 10) Ali je pravilna pravnomočna odločitev sodišča druge stopnje, da je kreditna pogodba, št. 170407 z dne 17. 6. 2005 nična? Ali je pravilna pravnomočna odločitev sodišča druge stopnje, da je posledično ničen tudi notarski zapis, opr. št. SV 770/2005 z dne 22. 6. 2005, sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika in da se ugotovi neveljavnost vknjižene hipoteke pri zastavljeni nepremičnini in da se vse hipoteke izbriše?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).