7. 3. 2024

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Murska Sobota, na seji 7. marca 2024

odločilo:

Za odločanje o priglašenih stroških storilca v postopku o prekršku je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z odločbo o prekršku z dne 26. 4. 2019 je prekrškovni organ storilca spoznal za krivega storitve prekrškov po prvi alineji prvega odstavka ter šestem in osmem odstavku 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14 in 43/19 – ZPDZC-1). Prekrškovni organ je odločbo o prekršku vročal storilcu preko informacijskega sistema eDavki.

2.Dne 19. 7. 2019 je storilec po pooblaščeni odvetnici pri prekrškovnem organu vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku. Zatrjeval je, da odločbe ni prejel, ker v informacijskem sistemu eDavki ni imel urejenega pooblastila za vročanje. Prekrškovni organ je najprej s sklepom z dne 1. 8. 2019 zavrgel storilčev predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Potem ko je Okrajno sodišče ta sklep razveljavilo, pa je prekrškovni organ z odločbo z dne 17. 6. 2021 predlog zavrnil.

3.O zadevi so v postopkih s pravnimi sredstvi odločala Okrajno sodišče v Mariboru, Višje sodišče v Mariboru in Vrhovno sodišče. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 9. 2022 zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo, Višje sodišče pa je s sklepom z dne 19. 10. 2022 zavrnilo storilčevo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je s sklepom z dne 28. 6. 2023 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil vrhovni državni tožilec. Ker je ugotovilo, da prekrškovni organ odločbe o prekršku ni pravilno vročal, je pravnomočni sklep Okrajnega sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo razveljavilo in vrnilo zadevo Okrajnemu sodišču v novo odločanje.

4.V ponovljenem odločanju je Okrajno sodišče s sklepom z dne 31. 7. 2023 ugodilo zahtevi za sodno varstvo in spremenilo odločbo prekrškovnega organa tako, da je razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti odločbe o prekršku. Prekrškovnemu organu je naložilo, naj ponovno opravi vročitev odločbe o prekršku v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP) o osebnem vročanju. Po prejemu tega sklepa je storilec prekrškovnemu organu predlagal, naj odloči o stroških postopka razveljavitve potrdila o pravnomočnosti. Prekrškovni organ je s sklepom z dne 13. 9. 2023 prvotno odločbo o prekršku odpravil in ustavil postopek, ker je ugotovil, da je nastopilo zastaranje pregona. Z istim sklepom je prekrškovni organ tudi odpravil odločbo o prekršku. O stroških postopka razveljavitve potrdila o pravnomočnosti pa prekrškovni organ ni odločil, temveč je storilčev predlog odstopil v odločanje prvostopenjskemu sodišču.

5.Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom št. ZSV 393/2023 z dne 4. 1. 2024 izreklo za nepristojno za odločanje o stroških postopka razveljavitve potrdila o pravnomočnosti. Pojasnilo je, da o priglašenem stroškovniku ni pristojno odločati, ker ni odločalo o glavni stvari. Po mnenju Okrajnega sodišča je bil postopek pred sodiščem le del prekrškovnega postopka, ki je obravnaval prekrškovno odločbo o zavrnitvi storilčevega predloga za razveljavitev pravnomočnosti odločbe o prekršku. V tem postopku je o glavni stvari odločal prekrškovni organ, ki je postopek vodil in ga nato tudi zaključil s sklepom, s katerim je postopek o prekršku zoper storilca ustavil in odpravil odločbo o prekršku.

6.Prekrškovni organ se v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča št. P-5/21 z dne 20. 1. 2022, št. P-6/21 z dne 20. 1. 2022, št. P-2/23 z dne 18. 5. 2023 in št. P-3/23 z dne 18. 5. 2023. Te odločbe razume tako, da o stroških postopka, ki so vezani na odločanje o zahtevi za sodno varstvo, v celoti odloči tisti organ, ki je sprejel odločitev o zadevi. Zato prekrškovni organ meni, da je za odločanje o priglašenih stroških pristojno sodišče, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo in izdalo sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku.

B.

7.Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16 – v nadaljevanju ZP-1) določa pravila o stroških postopka o prekršku. V hitrem postopku o prekršku se po drugem odstavku 58. člena ZP-1 glede stroškov postopka smiselno uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. V konkretnem primeru se je postopek zoper storilca končal z ustavitvijo, zato stroški postopka v skladu s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 bremenijo proračun. Tretji odstavek 145. člena ZP-1 določa, da se zahtevek s podatki o višini stroškov postopka, ki je bil ustavljen, lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko sta bila pravnomočna sodba ali sklep vročena tistemu, ki ima pravico podati takšen zahtevek. ZP-1 v drugem odstavku 145. člena določa, da se v zvezi s tem izda poseben sklep o stroških postopka, ne določa pa za to pristojnega organa.

8.Ustavno sodišče je v odločbah št. P-5/21 in št. P-6/21 obravnavalo položaj, ko je Okrajno sodišče ugodilo zahtevi za sodno varstvo kršitelja in ustavilo postopek o prekršku. V obeh zadevah je bilo sporno, kateri organ je pristojen odločiti o potnih stroških in stroških izpada dohodka zaradi prihoda na narok pred sodiščem, ki je odločalo o zahtevi za sodno varstvo. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je treba v takem primeru smiselno uporabiti prvi odstavek 147. člena ZP-1, ki določa, da o plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, dokončno odloča to sodišče. Pri tem je treba besedno zvezo "višje sodišče" razlagati kot sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu, kar je bilo v obravnavanem primeru Okrajno sodišče, ki je odločalo o zahtevi za sodno varstvo. Ustavno sodišče je upoštevalo tudi, da so stroški, katerih plačilo zahteva kršitelj, nastali pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo. Presodilo je, da je za odločanje o zahtevku za povrnitev stroškov postopka pristojno Okrajno sodišče, ne pa prekrškovni organ.

9.V odločbah št. P-12/22 z dne 19. 1. 2023, št. P-2/23 in št. P-3/23 je Okrajno sodišče delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo tako, da je namesto globe izreklo opomin in posledično spremenilo v odločbi o prekršku naloženi znesek sodne takse. Sporno pa je bilo, kateri organ je pristojen odločiti o stroških sestave in vložitve zahteve za sodno varstvo. Ustavno sodišče je pojasnilo, da sestava in vložitev zahteve za sodno varstvo ne sodita v okvir prvostopenjskega postopka za prekrške prekrškovnega organa. Ti procesni dejanji spadata v okvir drugostopenjskega, torej sodnega postopka, v katerem se preizkuša pravilnost odločbe prekrškovnega organa. Ustavno sodišče je v navedenih zadevah postavilo pravilo, da je prekrškovni organ, če sam dokončno odloči o zahtevi za sodno varstvo, pristojen odločiti tudi o stroških v zvezi z zahtevo za sodno varstvo. Če prekrškovni organ zahtevo za sodno varstvo pošlje v odločanje sodišču, pa je za odločanje o stroških sestave in vložitve zahteve za sodno varstvo pristojno sodišče.

10.Ustavno sodišče pri odločanju o kompetenčnih sporih upošteva zakonski okvir in ustaljeno ustavnosodno presojo. Pri tem izhaja iz premise, da morajo biti pravila o pristojnosti jasna in preprosta, tako da stranke vnaprej vedo, na kateri organ naj naslovijo posamezni zahtevek, pa tudi, da je postopek odločanja o tem zahtevku hiter in ekonomičen. V konkretnem primeru je Okrajno sodišče s sklepom z dne 31. 7. 2023 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri vročanju odločbe o prekršku predlogu storilca ugodilo in razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti te odločbe. To pa je pomenilo, da prekrškovni postopek zoper storilca še ni bil pravnomočno končan. O odgovornosti storilca je nato dokončno odločil prekrškovni organ s sklepom z dne 13. 9. 2023, s katerim je odpravil odločbo o prekršku in postopek ustavil. Tedaj je nastopil položaj iz četrtega odstavka 144. člena ZP-1, po katerem stroški postopka bremenijo proračun. Glede na navedeno je prekrškovni organ pristojen odločiti o stroških celotnega postopka, vključno s stroški, ki so nastali v zvezi z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti. To je tudi v skladu z zgoraj povzeto ustavnosodno presojo, iz katere smiselno izhaja, da o stroških postopka s pravnimi sredstvi odloča tisti organ, ki spremeni prvotno odločitev prekrškovnega organa o glavni stvari.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik