Jedro

Zavezani za plačilo zborničnega prispevka so člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov in katerih katastrski dohodek, ki predstavlja pavšalno oceno dohodka iz kmetijstva, dosega predpisano višino.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) tožnici odmerila zbornični prispevek za leto 2008 v znesku 285,87 €. Navedeno odločbo je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 421-90/2009/4-VN z dne 23. 10. 2009. V obrazložitvah odločba upravna organa navajata, da Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici (Uradni list RS, št. 69/04-UPB1, ZKGZ) določa obvezno članstvo v zbornici. Tožnica je obvezna članica KGZS glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZKGZ, po kateri so obvezni člani prve volilne skupine osebe, ki so lastniki ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov ter za svoj račun opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, pri čemer je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč v letu 1998 dosegel najmanj 20.000,00 SIT. Navedeni znesek se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in je za leto 2008 znašal 167,00 €. Te osebe so po določbi 23. člena ZKGZ zavezane za plačilo zborničnega prispevka A. Ker je katastrski dohodek tožnice v letu 2008 znašal 7.146,86 €, je glede na višino katastrskega dohodka zemljišč obvezna članica KGZS in zavezanka za plačilo zborničnega prispevka. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4% od osnove, to je od katastrskega dohodka, zato znaša tožničin prispevek zbornici v letu 2008 285,87 €. Tožena stranka v svoji odločbi tudi pojasnjuje, da je ustavnost obveznega članstva v KGZS presojalo Ustavno sodišče, ki je z odločbo št. U-I-283/99-28 z dne 20. 3. 2003 odločilo, da določbe o obveznem članstvu v KGZS in obveznem prispevku niso v neskladju z Ustavo RS. Prav tako se za vsako fizično osebo, ki je lastnica kmetijskih zemljišč, šteje, da opravlja kmetijsko dejavnost, saj je dolžna poskrbeti za obdelavo zemljišč po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in se po navedenem zakonu tudi predvideva, da iz tega naslova pridobiva dohodek in je zavezanka za davek od dohodka iz kmetijstva po Zakonu o dohodnini. Zemljišče, na katerem se opravlja kmetijska dejavnost, pa je vsako zemljišče, ki ima določeno katastrsko kulturo in se zanj odmerja katastrski dohodek. Vrsta rabe, katastrska kultura in katastrski razred se izkazujejo z izpiskom iz zemljiškega katastra. Ker je tožnica lastnica in solastnica kmetijskih zemljišč in gozdov, katerih katastrski dohodek je v letu 2008 presegal 167,00 €, je zato obvezna članica zbornice in zavezanka za plačilo zborničnega prispevka.

Tožnica v tožbi navaja, da je res lastnica kmetijskih zemljišč, na podlagi katerih je bil odmerjen zbornični prispevek, vendar meni, da odmera temelji na nepopolnem in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Zemljišča, katerih dejanska lastnica je, namreč ne obdeluje in torej ne prideluje nobenih kmetijskih pridelkov. Tudi višina katastrskega dohodka, ki je bila odmerjena v znesku 7.146,86 €, je absolutno nerealna, niti tožnici ni znano, kako je bil dohodek dejansko ugotovljen. Zemljišča so tudi nekvalitetna, zato je že v letu 2007 zahtevala uradno ugotovitev bonitetnih razredov za vse parcele. Pri tem je ekspertiza pokazala, da ne gre za kmetijska zemljišča, na katerih bi se dalo kmetovati. Vse parcele so tako bonitetni razred pašnik in neplodno zemljišče, kar potrjuje, da na njih ni mogoče pridelati kmetijskih pridelkov. Tožnica je zemljišča v takšnem stanju pridobila od prejšnjih lastnikov in jih je morala po odločbi kmetijskega inšpektorja z dne 17. 5. 2007 usposobiti tako, da je očistila podrastje. Za izvršitev inšpekcijske odločbe je morala izvajalcu, ki je počistil zemljišča, plačati 15.000,00 €. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta oba upravna organa v zadevi odločila pravilno in zakonito ter sta za svojo odločitev tudi navedla pravilne razloge. Sodišče se tako v celoti strinja z razlogi navedeni v izpodbijani odločbi in odločbi tožene stranke in se nanje v izogib ponavljanju v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1). Tudi v tožbi tožnica smiselno le ponavlja ugovore, ki jih je navedla v upravnem postopku, in o katerih je že pravilno presodila tožena stranka, zato s tožbo ne more uspeti.

Obvezno članstvo v KGZS in s tem povezano plačevanje zborničnega prispevka ureja ZKGZ. Pogoji za obvezno članstvo fizičnih oseb v zbornici so (alternativno) določeni v prvem odstavku 9. člena ZKGZ; po prvi alinei štejejo mednje (med drugim) lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije, ki za svoj račun opravljajo kmetijsko oz. gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 1998 najmanj 20.000,00 SIT oz. v naslednjih letih njegov valorizirani znesek (v letu 2008 znesek 167,00 €). Kot taka (fizična) oseba je bila tožnica v postopku za odmero zborničnega prispevka tudi obravnavana kot obvezen član zbornice. Zaključek o obveznem članstvu fizične osebe v zbornici glede na navedene materialno pravne določbe torej pristojni organ lahko sprejme, če ugotovi, da je fizična oseba lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih katastrski dohodek, ugotovljen po zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka, dosega predpisano višino, in na tak zaključek tudi lahko opre odločbo o odmeri zborničnega prispevka (23. člen ZKGZ). Sicer pa je bila ureditev obveznega članstva v zbornici in posledično tudi plačevanja zborničnega prispevka, že predmet ocene ustavnosti. Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003 odločilo, da takšna ureditev ni v nasprotju z Ustavo RS.

Že tožena stranka je tožnici tudi pravilno pojasnila, da je katastrski dohodek pavšalna ocena dohodka v kmetijstvu, ki se po zakonu pripisuje vsakemu zemljišču, ki mu je v zemljiškem katastru določena katastrska kultura. Iz navedenega razloga je zato utemeljeno zavrnila njen ugovor, da kmetijskih zemljišč in gozdov, katerih lastnica je, ne obdeluje, zaradi česar naj ne bi bilo podlage za odmero zborničnega prispevka. Dejstvo, na katero zakon veže obvezno članstvo, to je opravljanje kmetijske oz. gozdarske dejavnosti, namreč zakon izvaja (kot zakonito domnevo) med drugim tudi iz dejstev lastništva kmetijskih zemljišč in doseganja katastrskega dohodka iz teh zemljišč. Ker se katastrski dohodek odmerja v posebnem postopku, tožnica v tem postopku tudi ne more uspešno uveljavljati ugovorov glede višine odmerjenega katastrskega dohodka, saj bi morala te ugovore navajati v tistem postopku.

V zvezi s tožbenim ugovorom o napačni ugotovitvi bonitetnih razredov parcel sodišče tožnici pojasnjuje, da se uporaba zemljišč v kmetijske namene izkazuje s posestnimi listi, v katerih so navedene zemljiške parcele s podatki katastrske evidence, kot so o katastrski kulturi, katastrskem razredu, katastrskem okraju, površini, katastrskem dohodku. Ker ZKGS odmerja višino zborničnega prispevka na podlagi uradnih podatkov zemljiškega katastra, tožnica v tem postopku ne more biti uspešna z ugovori, da je strokovna ekspertiza pokazala, da so zemljišča nekvalitetna in neprimerna za kmetijsko pridelavo, saj takšna sprememba ne izhaja iz zemljiškega katastra. V tem postopku pa so tudi brezpredmetni tožbeni ugovor v zvezi z izrečenim inšpekcijskim ukrepom, saj inšpekcijski postopek ne vpliva na postopek odmere prispevka KGZS.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.