Jedro

Za izdelavo mnenja je bila potrebna preučitev razmer in obstoječih poti in stanje le-teh ter možnosti dostopa do parcele predlagateljice preko večjega števila parcel, kakor tudi izračunavanje višine nadomestila, ki bi ga morala v primeru določitve nujne poti plačevati predlagateljica nasprotnim udeležencem, kar ustreza kriterijem za opravljeno zelo zahtevno delo.

Izvedenec je zaposlen v podjetju in sam navaja, da je edini lastnik. Pri tem pa napačno sklepa, da je iz navedenih razlogov samozaposlen. Zato sam izvedenec ni upravičen zahtevati nagrade iz naslova nagrade za nadomestilo plače, saj bi mu nagrado moralo izplačati podjetje, to pa nato zahtevati povračilo od sodišča.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Izvedencu gradbene stroke D. Ž. se prizna nagrada in materialni stroški za podano izvedensko mnenje, kot avtorski honorar po stroškovniku z dne 16.09.2008 v bruto znesku 789,45 EUR ter za dodatno opravljeno delo za odgovore na pripombe predlagateljice po stroškovniku z dne 26.11.2008 v bruto znesku 177,50 EUR, tako da se skupni znesek 966,95 EUR nakaže na izvedenčev osebni račun pri NLB d.d., izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV.

Od celotnega izplačila se obračuna in plača 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 58,017 EUR.

Plačilo se izvede potem, ko bo predlagateljica izvršila doplačilo iz četrtega odstavka tega sklepa.

Predlagateljica je v roku 15ih dni dolžna vplačati razliko do celotnih stroškov izdelave izvedeniškega mnenja in dopolnitve v višini 224,97 EUR, na račun sodišča, sklic na št. xxx Zahteva za plačilo višje nagrade in stroškov, se zavrne.“ V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče izvedencu D. Ž. priznalo nagrado in materialne stroške za 17.9.2008 podano izvedensko mnenje v višini 800,00 EUR in za dodatno opravljeno delo, kot odgovore na pripombe predlagateljice v znesku 264,50 EUR, oba zneska povečana za 6% za dodatne dajatve na račun pokojninskega zavarovanja. Izvedenec je za celotno delo, katerega stroški so priglašeni v stroškovniku z dne 16.09.2008 podal tudi znižanje stroškov v obliki popusta v višini 324,45 EUR.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila predlagateljica zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava, in sicer glede priznanega zneska za pisno izdelavo mnenja v višini 429,00 EUR, glede priznanega zneska za nadomestilo za plačo oziroma izgubljeni zaslužek v višini 320,00 EUR ter glede priznanih 230,00 EUR za dopolnitev izvedeniškega mnenja.

V pritožbi navaja, da sklep ne vsebuje razlogov o bistvenih delih glede višine in obsega priznane nagrade za izvedenca. Za pisno izdelavo mnenja je izvedenec priglasil 429,00 EUR, kar je, upoštevajoč Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), nekje med zelo zahtevnim in izjemno zahtevnim delom in je v nasprotju z zahtevnostjo, naravo in obsegom dela. Sodišče ne podaja razlogov za priznanje tega zneska namesto zneska, ki ga pravilnik določa za zahtevno delo tj. 278,00 EUR.

Prav tako sodišče nima razlogov za priznanje nagrade za izjemno zahtevno delo za dopolnitev izvedeniškega mnenja v obsegu 230,00 EUR, pravilna višina bi bila 138,00 EUR.

Nenazadnje je sodišče izvedencu priznalo tudi nagrado v višini 320,00 EUR za nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka, kar je v nasprotju z 40. d členom Pravilnika.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede na kriterije določene v četrtem odstavku 43. člena Pravilnika pisno izdelavo izvedeniškega mnenja vrednotilo previsoko, saj v danem primeru opravljeno izvedeniško delo ni dosegalo zahtevnosti, ki bi opravičevala nagrado v višini 429,00 EUR. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na obsežnost dokumentacije in vrste zadeve, primerna tarifa, ki jo pravilnik v 47. členu Pravilnika določa za zelo zahtevno delo, tj. 414,00 EUR. Za izdelavo mnenja je bila namreč potrebna preučitev razmer in obstoječih poti in stanje le-teh ter možnosti dostopa do parcele predlagateljice preko večjega števila parcel, kakor tudi izračunavanje višine nadomestila, ki bi ga morala v primeru določitve nujne poti plačevati predlagateljica nasprotnim udeležencem, kar ustreza kriterijem za opravljeno zelo zahtevno delo.

Prav tako je bila previsoko ovrednotena izdelava dopolnilnega izvedenskega mnenja, saj je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo tarifo, ki ustreza izjemno zahtevnemu delu tj. 230,00 EUR. Sodišče druge stopnje v tem delu sledi predlogu pritožnice glede določitve tarife za zahtevno delo v višini 138,00 EUR, saj izvedenec v dopolnitvi svojega mnenja zgolj pojasnjuje svoje ugotovitve iz izvedeniškega mnenja, pri čemer podrobnejše raziskave ali poglabljanja v zadevo niso bila potrebna.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo in izvedencu priznalo nagrado za nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka v višini 320,00 EUR. Pravilnik namreč v drugem odstavku 40. d člena določa, da delodajalec izvedencu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza višini nadomestila plače na podlagi pisnega obračuna s priloženimi dokazili o višini plače sodnega izvedenca in o izplačanemu nadomestilu. Izvedenec D. Ž. je zaposlen v podjetju A. d.o.o. in sam navaja, da je edini lastnik. Pri tem pa napačno sklepa, da je iz navedenih razlogov samozaposlen. Zato sam izvedenec ni upravičen zahtevati nagrade iz tega naslova, saj bi mu nagrado moralo izplačati podjetje A., to pa nato zahtevati povračilo od sodišča. Pri končnem izračunu sodišče druge stopnje ni upoštevalo popusta v višini 324,45 EUR, ki ga je v stroškovniku z dne 16.09.2008 obračunal izvedenec, saj je bil le ta dan v nominalni vrednosti in se je nanašal na obračun stroškov, kot jih je izvedenec priglasil, in ne na znesek, ki ga je sodišče priznalo s tem sklepom.

Ker je sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo (5. točka 358. člena ZPP) je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in spremenilo sklep prve stopnje (1. odst. 351. čl. ZPP) tako, kot je razvidno iz izreka.