Jedro

Družbenik izpodbija domnevo insolventnosti. Z v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi sodišče prve stopnje ob odločanju še ni razpolagalo. V pritožbi navedena dejstva višje sodišče v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pritožnik svojih navedb in predloženih dokazov res podrobneje ni pojasnil, vendar višje sodišče kljub temu ocenjuje, da je ponudil trditve in dokaze za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika, ki so vzbudili dvom v dolžnikovo insolventnost. Še posebej zato, ker je bila predlagatelju dana možnost, da odgovori na trditve v pritožbi in na predlagane dokaze, pa je ni izkoristil.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: I. da se začne stečajni postopek nad dolžnikom, II. za upraviteljico imenovalo A. A., III. ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice prek pravnoorganizacijske oblike ...

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnikov družbenik B. B., Srbija, ter predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in stečajni postopek nad dolžnikom ustavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ker dolžnik v 15-ih dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP ugotovilo, da se domneva, da je dolžnik insolventen in je zato je nad njim začelo stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

5. Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnikov družbenik, ki lahko s pritožbo izpodbija navedeno domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP in ki mora predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnik, dolžnikov (edini) družbenik (in do začetka stečajnega postopka tudi dolžnikov direktor) pojasnjuje, da izpodbija domnevo insolventnosti: iz javno objavljenih podatkov Računovodskih izkazov dolžnika za leto 2022 izhaja, da dolžnik ni trajneje nelikviden in tudi ne plačilno nesposoben. Po podatkih iz predloženih računovodskih izkazov za leto 2022 ima dolžnik evidentirana kratkoročna sredstva v skupni višini 550.426,16 EUR ter kratkoročne obveznosti v višini 539.101,97 EUR, zato insolventnost dolžnika ni podana. Trdi, da predlagatelj nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, saj iz priložene Knjigovodske kartice davčnega zavezanca pri FURS (eDavki) z dne 3.10.2023 izhaja, da predlagatelj od 28.8.2023 nima statusa upnika zoper dolžnika.

7. Iz navedenega je mogoče razbrati, da družbenik uveljavlja, da upnikova (predlagateljeva) terjatev ne obstaja več. Iz Knjigovodske kartice davčnega zavezanca pri FURS (eDavki) z dne 30.10.2023 (dva dni pred začetkom stečajnega postopka), ki jo je pritožnik priložil pritožbi, je razvidno, da znaša „saldo“ pri dolžniku - 1.138,51 EUR.

8. Višje sodišče ugotavlja, da družbenik na opisan način izpodbija domnevo insolventnosti. Z v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi sodišče prve stopnje ob odločanju še ni razpolagalo. V pritožbi navedena dejstva višje sodišče v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pritožnik svojih navedb in predloženih dokazov res podrobneje ni pojasnil, vendar višje sodišče kljub temu ocenjuje, da je ponudil trditve in dokaze za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika, ki so vzbudili dvom v dolžnikovo insolventnost. Še posebej zato, ker je bila predlagatelju dana možnost, da odgovori na trditve v pritožbi in na predlagane dokaze, pa je ni izkoristil. 9. Zaradi navedenega višje sodišče ocenjuje, da je dolžniku domnevo insolventnosti uspelo (vsaj) omajati. Ker bi višje sodišče s presojo dejanskih in pravnih vprašanj glede (in)solventnosti dolžnika strankam odvzelo pravico do pritožbe, bo to presojo po izvedenem dokaznem postopku moralo opraviti sodišče prve stopnje.

10. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.