Jedro

Zahtevek za znižanje plačila služi zlasti varstvu načela enake vrednosti dajatev, uresniči pa se tako, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo opravljenega posla ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo imel posel z napako.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 3. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 2461 Ig 6206/2007 z dne 10. 10. 2007 vzdržalo v veljavi v delu 1. točke izreka za glavnico v znesku 17.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 15. 08. 2007, (II) navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v 1. točki izreka za glavnico v znesku 5.600,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 8.250,00 EUR od 11. 08. 2007 do 14. 08. 2007, od 2.700,00 EUR od 12. 08. 2007 do 14. 08. 2007 in od 5.600,00 EUR od 15. 08. 2007 dalje, ter v 3. točki izreka in (III) toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka v višini 1.475,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper 1. in 3. točko navedene sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v izpodbijanem delu ugodilo z obrazložitvijo, da tožena stranka kot jamčevalni zahtevek uveljavlja znižanje plačila v skladu s 640. členom OZ, zaradi česar je ugotovilo vrednost orodja brez napak na podlagi vtoževanih računov tožeče stranke, v zvezi s stroški za odpravo napak pa je upoštevalo navedbe tožene stranke. Ugotovilo je tudi, da do pisnega prevzema orodja ni prišlo, je pa tožena stranka orodje prevzela ter ga na lastne stroške popravila.

6. Višje sodišče kot neutemeljene ocenjuje pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni bila dolžna odpraviti napak v okviru jamčevanja za napake, saj iz navedb tožene stranke v postopku na prvi stopnji nedvomno izhaja, da je orodje prevzela, ga reklamirala in tudi (pravočasno) zahtevala odpravo napak. Če tožena stranka orodja ne bi prevzela, potem ga tudi ne bi mogla popraviti sama v lastni orodjarni oziroma po kooperantih, kot je navajala v postopku na prvi stopnji. Tudi sicer je dokazni postopek potrdil, da je orodje bilo prevzeto (ne pa tudi kdaj), kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji natančno pojasnila postopek reklamacije dobavljenega orodja; da (prevzeto) orodje reklamira, pa nenazadnje izhaja tudi iz njenih dopisov.

7. Sodišče prve stopnje po zaključku višjega sodišča pravilno zaključuje, da je pravica naročnika zahtevati sorazmerno znižanje plačila za opravljen posel jamčevalni zahtevek, ki ga lahko naročnik uveljavlja na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake (tretji odstavek 639. člena OZ). Zahtevek za znižanje plačila služi zlasti varstvu načela enake vrednosti dajatev, uresniči pa se tako, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo opravljenega posla ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo imel posel z napako (prim. 640. člen OZ). Ne drži, da bi sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo celoten znesek, višje sodišča pa tudi nima pomislekov glede načina izračuna vrednosti orodja, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje. Pravilnosti odločitve ne morejo izpodbiti niti pritožbena navajanja, da je tožena stranka z navedbo lastne cene odprave napak le pojasnila svoje stroške, ki so ji pri tem nastali.

8. Prav tako ne drži, da so razlogi sodbe nejasni in med seboj v nasprotju glede zapadlosti vtoževanih računov dne 14. 08. 2007. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da do pisnega prevzema orodja ni prišlo, prav tako pa iz navedb pravdnih strank ni moglo z gotovostjo ugotoviti, kdaj je bilo orodje prevzeto, zaradi česar je – upoštevajoč reklamacijske zapisnike – štelo, da niso bili prevzeti 17. 07. 2007, pač pa kasneje. Zaradi tega je rok zapadlosti štelo od zadnjega izstavljenega računa ter upoštevalo valuto plačila 30. dni. Tožena stranka tudi v pritožbi ni pojasnila, kdaj je popolne odlitke orodja prevzela, saj vztraja, da do prevzema sploh ni prišlo.

9. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Le-ta je namreč pravilna, kar velja tudi za odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu, ki ga tožena stranka tudi sicer ne izpodbija z navedbo konkretnih pritožbenih navedb.

10. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.