Jedro

Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi: „Sklep tožene stranke, št. 1000-602/2006-1 z dne 9. 10. 2006 in odločba, št. 1000-602/2006-4 z dne 21. 11. 2006, o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, se razveljavita.

Tožena stranka je dolžna zagotoviti tožniku za čas od 24. 11. 2006 do 31. 1. 2007 pravice iz delovnega razmerja na podlagi Pogodbe o zaposlitvi, št. 182-01-33/97 z dne 17. 1. 1997 in mu za ta čas izplačati nadomestilo plače, kot če bi delal, po odvodu davka in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti neto zneskov, v 8. dneh.

Zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od 1. 2. 2007 dalje, za vrnitev tožnika na delo in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se zavrne.“ Tožena stranka je dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 956,12 EUR v 8. dneh, sicer za naprej tečejo zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev odločitev tožene stranke z dne 9. 10. 2006 in 21. 11. 2006 o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zahtevek za reintegracijo tožnika v delovno razmerje od 24. 11. 2006 dalje. Ugotovilo je, da je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb Zakona o obrambi (ZObr), ker dolžnik ni izpolnjeval pogoja V. stopnje izobrazbe za podčastnika, s tem, da je tožena stranka v letu 1997 z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi za podčastniško dolžnost na podlagi predložitve ponarejenega šolskega spričevala.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo – Ur. l. RS, št. 73/2007) in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je že v letu 1992 sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas kot vojak z zahtevano IV. stopnjo izobrazbe. Po uveljavitvi ZObr v letu 1994 je tožnik s 17. 1. 1997 sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za drugo, to je podčastniško dolžnost, za katero je ZObr zgolj kot pravilo zahteval končano V. stopnjo izobrazbe. Ne glede na to, da tožnik predhodno res ni končal štiriletne srednje šole, je po sklenitvi navedene pogodbe o zaposlitvi uspešno opravil podčastniško šolo in svoje delo podčastnika uspešno opravljal. Zaradi manjkajoče formalne izobrazbe V. stopnje bi se lahko štelo le, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti. V primeru take odpovedi pa bi morala tožena stranka preveriti, ali bi lahko tožniku zagotovila drugo ustrezno zaposlitev. Pri tem se sklicuje na določbe 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (novela ZObr-D, Ur. l. RS, št. 40/2004). Stališče sodišča, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi prevare v zvezi s predložitvijo lažnega spričevala ob podpisu pogodbe o zaposlitvi za podčastnika, torej iz krivdnega razloga, je protispisno. Na njem je sodišče gradilo zmotne zaključke o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Tudi sicer pa je sodišče tožniku neutemeljeno zaključilo delovno razmerje v nasprotju s tretjim odstavkom 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v času njegove bolniške odsotnosti z dela.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (370/3 ZPP).

7. Ugotovitev sodišča, da je tožnik ob podpisu pogodbe o zaposlitvi za podčastnika predložil neverodostojno, to je ponarejeno spričevalo o končani V. stopnji šolske izobrazbe, ni protispisna. Zato v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v tej zvezi ni podana. Kako bi to dejstvo lahko vplivalo na odločitve tožene stranke oziroma na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku pa je stvar pravne presoje.

8. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožniku s spornima sklepom in odločbo odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja pogoja ustrezne izobrazbe na podčastniški dolžnosti na podlagi petega in šestega odstavka 88. člena, v zvezi s 1. alinejo 94. člena Zakona o obrambi (ZObr-UPB1, Ur. l. RS, št. 103/2004). Na podlagi navedenih določb je ustrezna strokovna izobrazba, kot pogoj za zaposlitev na vojaški dolžnosti podčastnika, končana srednja ali višja šola. Po ugotovitvah sodišča pa je imel tožnik končano le poklicno šolo, saj se je šolsko spričevalo o zaključku srednje šole s priznano V. stopnjo izobrazbe izkazalo za neverodostojno.

9. Sestavni del ZObr-UPB1 so tudi prehodne določbe iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-D, Ur. l. RS, št. 40/2004), ki je v tretjem odstavku 26. člena določil, da se šteje, da izpolnjujejo pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe za vojake oziroma podčastnike pripadniki stalne sestave, ki imajo IV. stopnjo izobrazbe, ki so bili ob uveljavitvi te zakonske novele (5. 5. 2004) razporejeni na formacijske dolžnosti vojakov oziroma podčastnikov z zahtevano V. stopnjo izobrazbe. Izrecno je določeno, da vojaške osebe na teh dolžnostih obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv.

10. V petem odstavku 26. člena ZObr-D je predvideno, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tretjega odstavka in se ne šolajo, v šestih mesecih vpišejo v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe. V šestem odstavku navedenega člena pa tudi za delavce, ki na tak način ne pridobijo manjkajoče izobrazbe do v pogodbi o izobraževanju določenega roka, ni določeno prenehanje delovnega razmerja, temveč se v naknadnem roku tak delavec razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.

11. Ker pomeni ureditev v 26. členu ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj z določbami navedenih odstavkov 26. člena ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.

12. Tožnik je imel po ugotovitvah sodišča od 22. 1. 1997 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za podčastniško dolžnost (za deset let z veljavnostjo od 1. 2. 1997 dalje) in dejansko le IV. stopnjo izobrazbe. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da tožnik v času izdaje spornega sklepa in odločbe ni izpolnjeval pogoja ustrezne izobrazbe in da mu je bila zato pogodba o zaposlitvi zakonito odpovedana. Za tak primer namreč 26. člen ZObr-D ni predvidel odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanje delovnega razmerja, temveč je celo izrecno določal, da ob teh pogojih vojaška oseba obdrži razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv (tretji odstavek) oziroma ima tudi po neuspešnem poteku dodatnega izobraževanja pravico do razporeditve na dejanski izobrazbi ustrezno delovno mesto (šesti odstavek). Glede na to sta bila izpodbijana sklep in odločba tožene stranke o odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi nezakonita in predložitev neverodostojnega spričevala o končani šolski izobrazbi V. stopnje pred leti na tako presojo ne more vplivati.

13. Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas desetih let od 1. 2. 1997 do 31. 1. 2007. Takšna pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 92. člena ZObr. Zaradi nezakonitosti spornih odločitev tožene stranke je lahko tožnik na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi uspešno uveljavljal pravice iz delovnega razmerja le za čas veljavnosti navedene pogodbe, to je do 31. 1. 2007. Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do tega datuma je torej utemeljen tudi njegov zahtevek za plačilo nadomestila plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamičnega mesečnega neto zneska do plačila.

14. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji v gornjem obsegu ugodilo in izpodbijano sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo.

15. Po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z 31. 1. 2007 tožena stranka ni bila dolžna skleniti s tožnikom niti nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas in niti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je revizijsko sodišče dejansko soglašalo z zavrnitvijo tožnikovih zahtevkov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in za priznanje pravic iz delovnega razmerja od 1. 2. 2007 dalje ter za vrnitev tožnika na delo, s tem da je zgolj zaradi jasnosti razmejitve med ugodilnim in zavrnilnim delom izreka povzelo v izrek svoje sodbe tudi zavrnili del. V tem obsegu tako revizija ni bila utemeljena.

16. Glede na izid spora je dolžna tožena stranka tožniku povrniti njegove utemeljene stroške postopka, ki upoštevaje veljavno odvetniško tarifo v času začetka postopka (41. člen ZOdvT) za postopek na prvi stopnji znašajo 722,66 EUR in za postopek v zvezi z revizijo 253,46 EUR, torej skupno 956,12 EUR. Stroškov za vložitev pritožbe tožnik ni priglasil. Kolikor tožena stranka prisojenih stroškov ne bo povrnila v 8. dneh, za naprej od prisojenega zneska tečejo tudi zakonske zamudne obresti.