Jedro

Ker je po oceni izvedenca medicinske stroke potrebno vsaj enomesečno pridržanje, saj bi v nasprotnem primeru pritožnik lahko povzročil škodo sebi in svojemu premoženju, pri čemer trpi za sladkorno boleznijo, ki je ne obvladuje, ima pa tudi veličavne blodnje ter obstaja nevarnost glede razpolaganja z njegovim premoženjem, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice za čas enega meseca utemeljeno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je sklenilo, da se AA zadrži na zdravljenju na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani do 14.5.2009. Zoper ta sklep se je pritožil pridržani osebno in po pooblaščenki. V osebni pritožbi oporeka določenim zapisom sodišča z njegovega zaslišanja, navaja, da se zato postavlja dvom v nepristranost sodišča in izvedenca, saj zapisnika ni dobil v podpis. V pritožbi, sestavljeni po odvetnici, pa pridržani navaja, da iz sklepa niso razvidni zakonski razlogi za pridržanje. Sodišče je svojo odločitev oprlo na mnenje lečečega zdravnika, vendar pa se pridržani ne strinja, da bi si na prostosti zaradi svojega stanja lahko povzročil hudo škodo. Sladkorno bolezen obvladuje in zanjo redno jemlje zdravila, česar sodišče ni verjelo. Postavlja se vprašanje enakopravnosti strank v postopku, saj se je sodišče v celoti naslonilo na izpovedbo lečečega zdravnika, ne da bi navedbe in trditve pridržane osebe ustrezno preverilo. Postavlja se tudi vprašanje sorazmernosti ukrepanja, saj je pridržanje hud poseg v človekovo svobodo, integriteto in dostojanstvo. Sodišče ni dovolj presojalo možnosti drugih načinov zdravljenja in njihove primernosti. Zaradi nepopolno in pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja sta zdravnik in sodni izvedenec psihiater v zadevi podala nepravilni, nepopolni in neustrezni mnenji, ki jima je sodišče v celoti sledilo, temu posledično pa sprejelo napačno odločitev. Ta je pridržani osebi zgolj v škodo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo odločbi Ustavnega sodišča opr. št. U-I-60/03 z dne 4.12.2003 in v navedeni nepravdni zadevi pridržanemu določilo zagovornico BB. Zaslišanje pridržanega je bilo opravljeno v njeni prisotnosti, pri čemer slednja pripomb na izdani zapisnik o zaslišanju ni podala. Pritožbeno sodišče zato ne more slediti pridržanemu, da je prvostopna sodnica priredila njegove navedbe, zaradi česar naj bi bil podan dvom v njeno nepristranost in nepristranost samega izvedenca. Okoliščine, ki jih pritožnik navaja v laični pritožbi, torej niso takšne narave, da bi lahko vplivale na pravilnost izpodbijane odločitve.

Pritožnik je bil proti svoji volji zadržan na zdravljenju na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani do 14.5.2009, ker je izvedenec psihiatrične stroke dr. CC ugotovil, da bi glede na njegovo aktualno zdravstveno stanje lahko povzročil sebi hudo škodo tako v materialnem kot v zdravstvenem smislu. Ugotovil je, da je bil pridržani pospešenega miselnega toka, do vrvežavosti privzdignjenega razpoloženja z nanašalno obarvanimi zaključki do okolja in povsem brez distance v odnosu. Trpi za veličavsko blodnjavostjo s številnimi pretiranimi načrti, nerealno prepričanostjo o lastni pomembnosti, pri tem pa operira z visokimi številkami pričakovanih honorarjev. Bolezensko je povsem neuvideven glede njegove sladkorne bolezni, do njene resnosti premalo kritičen, pri čemer neustrezno tretirana sladkorna bolezen lahko povzroči usodne posledice za življenje. Izvedenec je ocenil, da je pridržanje na varovanem oddelku nujno vsaj še en mesec. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da zaradi nekritičnosti do bolezenskega dogajanja potrebuje pridržani pridržanje vsaj do 14.5.2009. V nasprotnem primeru bi lahko povzročil sebi hudo škodo, tako v zdravstvenem pogledu, kot tudi z dejanji, škodljivimi za lastno premoženje. Sodišče ne more slediti pritožniku, da svojo sladkorno bolezen obvladuje, saj je bil njegov krvni sladkor ob sprejemu v bolnišnico kar 23. Ker je pacient zdravljenje odklanjal, pa tudi ni mogoče slediti pavšalnim pritožbenim navedbam, da se sodišče ni ukvarjalo z možnimi drugimi ukrepi, ki bi predstavljali manjši poseg v človekovo svobodo, integriteto in dostojanstvo. Neutemeljene so pritožbene navedbe o nepopolnem in pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju lečečega zdravnika ter sodnega izvedenca psihiatra, saj sta oba mnenje podala pred sodiščem v navzočnosti zagovornice pridržanega, ki na mnenja pripomb ni podala, v pritožbi pa tudi ne konkretizira, v čem naj bi bila ta nepravilna.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno tako pritožbo pridržanega osebno kot tudi po pooblaščenki zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj ima ta pravno podlago v določilu 70. člena ZNP (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče sicer še dodaja, da je omenjena zadeva v času odločanja postala brezpredmetna, ker se je čas pridržanja že iztekel.