Jedro

Upravičenci iz izvršilnega naslova so delavci dolžnika (nasprotnega udeleženca v kolektivnem delovnem sporu), zato so le oni tisti, ki so aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi navedenega izvršilnega naslova, ne pa v njihovem imenu predlagatelj kolektivnega delavnega spora - sindikat.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo upnik zaradi nepravilno, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Povzema odločitev sodbe, katere izvršitev zahteva ter navaja, da je ta postala pravnomočna 28. 3. 2012, izvršljiva pa 6. 4. 2012. Navaja, da je upnik večkrat pozval dolžnika k izvršitvi sodbe, vendar je dolžnik vse do vložitve pritožbe ni izvršil, saj ni na novo obračunal plač delavcem, kakor mu je naložilo sodišče v 1. točki izreka sodbe. Navaja, da je v izvršilnem predlogu predlagal sodišču, da za izpolnitev obveznosti pooblasti upnika (da na dolžnikove stroške zaupa drugi gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku, usposobljenemu za obračun plač delavcem, da na novo obračuna plače in pri tem upošteva določila predmetne sodbe oziroma njenega izreka). Navaja, da je upnik od dolžnika upravičen zahtevati, da delavcem na novo obračuna plače, saj je to njegova temeljna funkcija in vloga glede na to, da gre za sindikat in da je podlaga za izvršbo sodba v kolektivnem delovnem sporu. Navaja, da ko zahteva da se delavcem na novo obračuna plače, ne zahteva izplačila denarne terjatve, to bo lahko z izvršilnim predlogom zahteval vsak delavec, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil svoje obveznosti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in naložitev dolžniku povrnitve stroškov pritožbe upniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo upnika zavrnilo na podlagi stališča, da je za vložitev predloga za izvršbo aktivno legitimiran le upnik, torej tisti, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upravičenec iz materialnopravnega razmerja oziroma tisti, ki ima zoper dolžnika na podlagi izvršilnega naslova določeno terjatev. Ugotovilo je, da upnik, ki je vložil predlog za izvršbo (sindikat), nima nobenih upravičenj na podlagi sodbe delavnega in socialnega sodišča, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi (razen glede stroškov postopka, ki jih v predmetnem izvršilnem predlogu ne izterjuje). Tako stališče je pravilno, iz izvršilnega naslova v predmetni zadevi namreč izhaja, da je dolžnik (nasprotni udeleženec v kolektivnem delovnem sporu, sicer pa delodajalec) dolžan delavcem na novo obračunati plače (1. točka izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. X Pd 1845/2011 z dne 28. 2. 2012) ter delavcem izplačati razliko med izplačanimi plačami in plačo, ki bi delavcem pripadala, če ne bi prišlo do kršitve kolektivne pogodbe. Upravičenci iz navedenega izvršilnega naslova so torej delavci dolžnika (nasprotnega udeleženca v kolektivnem delovnem sporu), zato so le oni tisti, ki so aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi navedenega izvršilnega naslova, ne pa v njihovem imenu predlagatelj kolektivnega delavnega spora - sindikat. V izvršilnem postopku ne more kot upnik nastopati oseba, ki neposredno do dolžnika nima terjatve na podlagi izvršilnega naslova.

6. Pritožbena navedba, da je temeljna funkcija upnika kot sindikata od delodajalca zahtevati, da delavcem na novo obračuna plače ter da je podlaga za izvršbo sodba v kolektivnem delavnem sporu, je neutemeljena, saj za to (drugače kot za vložitev predloga v kolektivnem delovnem sporu) ne obstaja poseben procesno pravni predpis, ki bi pritožniku podeljeval aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izvršbo v korist posameznim delavcem. ZIZ take določbe nima. To pa nenazadnje izhaja tudi iz sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča št. X Pdp 713/2011 z dne 6. 12. 2011, ki med razlogi navaja, da je odločitev v tem kolektivnem delovnem sporu dejansko le odločitev po temelju ter da v kolikor ne bo prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločitve, bodo posamezni delavci morali sprožiti individualne delovne spore, v katerih se bo ugotavljalo dejansko prikrajšanje posameznih delavcev v spornem obdobju. Iz navedenega jasno izhaja, da bodo na podlagi sodbe v kolektivnem delovnem sporu za izterjavo posameznih zneskov razlik v plači v ustreznem postopku aktivno legitimirani posamezni delavci in ne sindikat. 7. Pritožnik neutemeljeno razlikuje med pravno usodo nedenarnega zahtevka - obračuna razlik v plači na podlagi ugotovitve o neizvrševanja kolektivne pogodbe - in med denarnim zahtevkom - izplačilom razlike med izplačanimi plačami in pripadajočimi plačami skladno z odločitvijo v kolektivnem delovnem sporu, obe (medsebojno povezani) terjatvi sta namreč terjatvi posameznih delavcev, na katere se nanaša sodba iz kolektivnega delovnega spora.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.