Jedro

Soglasje nasprotnih udeležencev nepravdnega postopka za razširitev predloga nanje ni potrebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ne dopusti spremembe predloga za delitev nepremičnine z razširitvijo na nasprotne udeležence A. A, B. B., C. C. in Č. Č., ker ti niso soglašali z vstopom v ta nepravdni postopek.

2. Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje predlagateljica. Opozarja, da bi moralo sodišče uporabiti 19. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ne pa 191. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je koncept strank v nepravdnem postopku drugačen kot v pravdnem. Privolitev udeležencev ni pogoj za dovolitev razširitve predloga nanje. Pritožnica se sklicuje na stališča pravne teorije(1) in sodne prakse(2).

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Vztraja pri uporabi 191. člena ZPP in opozarja, da predlagateljica svoje opustitve ob vložitvi predloga ni pojasnila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z določbo 37. člena ZNP se določbe ZPP v nepravdnih postopkih uporabljajo smiselno, torej v duhu nepravdnega postopka. Nekaterih določb ZPP zato v nepravdnih postopkih ni mogoče uporabiti.(3) Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo namen in duh nepravdnega postopka. ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes bi lahko bil s sodno odločbo prizadet (19. člen ZNP). Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka torej formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. V nepravdnem postopku zato (niti smiselna) uporaba 2. odstavka 191. člena ZPP ne pride v poštev. Soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno.(4)(5) Dovolitev razširitve le v primeru soglasja namreč v nepravdnem postopku ne bi zagotavljalo možnosti, da bi bili v postopek vključeni vsi, katerih interes bi utegnil biti s sodno odločbo prizadet. 6. Za odločitev o razširitvi predloga na materialne udeležence postopka glede na opisano niso pomembna vprašanja, ki jih v odgovoru na pritožbo načenja nasprotni udeleženec(6) .

7. Sklicevanje sodišča prve stopnje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1079/2012 z 28. 11. 2012 ni na mestu. V tisti zadevi je šlo za postopek sodnega depozita, v katerem je bil predlog vložen zoper nekoga, ki ob vložitvi predloga ni mogel biti stranka postopka, ker je umrl pred vložitvijo predloga.

8. Višje sodišče je zaradi opisanega v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati pojasnjena izhodišča. Op. št. (1): Lukič Wedam, D. in Polajnar Pavčnik, A. v: Nepravdni postopek: zakon s komentarjem; Uradni list, Ljubljana 1991. Op. št. (2): Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 347/96. Op. št. (3): Tako Čujovič, M.: Problematika udeležbe v nepravdnih postopkih, Ali sodišče na lastno pobudo povabi materialne udeležence v postopek, Pravna praksa, 31-32/2015, str. 10-13. Op. št. (4): Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 347/96 in II Ips 56/96, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3320/2009 ter sklep Višjega sodišča v Celju Cp 302/2014. Op. št. (5): Čujovič, M., delo, navedeno pod 3. opombo, str. 12. Op. št. (6): Predvsem to, kako preprosto bi bilo ugotoviti, kdo bi morali biti udeleženci postopka in kaj so razlogi, da predlagateljica ni zajela vseh.