Jedro

Izpodbijano odločbo je organ prve stopnje sprejel na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz dokončnega zdravniškega spričevala z dne 25. 2. 2021 (ki jim kot že pojasnjeno tožnik ni ugovarjal), izdanega po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu tožnika in ne na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Krškem PR 10/2021 z dne 10. 2. 2021, s katerim je bilo tožniku začasno odvzeto vozniško dovoljenje.

Izrek

I.Tožba zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 3716-94/2021/2-02411138 z dne 20. 9. 2021, se zavrže.

II.Tožba se v preostalem delu zavrne.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba organa prve stopnje

1.Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odločil, da se tožniku na podlagi dokončnega kontrolnega zdravniškega spričevala A., d. o. o., št. 239/2021 z dne 25. 2. 2021 (v nadaljevanju dokončno zdravniško spričevalo) odvzame vozniško dovoljenje št. ..., št. registra ..., izdano pri Upravni enoti Krško dne 23. 12. 2019, za vožnjo motornih vozil kategorij AM, B1, B, F in G (v nadaljevanju vozniško dovoljenje), z veljavnostjo do 23. 12. 2029 (I. točka izreka). Določil je, da se tožniku na njegovo vlogo izda novo vozniško dovoljenje, z veljavnostjo za čas šestih mesecev od dneva izdaje zdravniškega spričevala iz I. točke izreka, to je do 25. 8. 2021 (II. točka izreka). Odločil je še, da mora tožnik vozniško dovoljenje vrniti v 8 dneh od vročitve odločbe, saj ima vsaka oseba lahko le eno (III. točka izreka), da upravna enota vpiše podatke o odvzemu vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj (IV. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (V. točka izreka) in da niso nastali stroški v postopku izdaje te odločbe (VI. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je organ prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 89. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) od pooblaščenega izvajalca zdravstvene dejavnosti prejel dokončno zdravniško spričevalo z dne 25. 2. 2021 in na tej podlagi po uradni dolžnosti skladno z 63. členom ZVoz-1 začel postopek omejitve vozniškega dovoljenja tožnika iz zdravstvenih razlogov. Iz navedenega zdravniškega spričevala izhaja, da je tožnik na podlagi opravljenega kontrolnega zdravstvenega pregleda telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, F in G, ampak mora opraviti ponovni zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja najpozneje čez šest mesecev od dneva izdaje zdravniškega spričevala. Predlagana je tudi udeležba tožnika v edukacijski delavnici.

3.Organ prve stopnje je vpogledal v evidenco izdanih vozniških dovoljenj in na podlagi 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnika z dopisom pozval k vložitvi vloge za zamenjavo oziroma izdajo novega vozniškega dovoljenja in k izjasnitvi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev v roku osmih dni od vročitve dopisa. Tožnik je v odgovoru navajal, da ni osnove za podajo zahteve za izdajo novega vozniškega dovoljenja, saj je njegovo vozniško dovoljenje veljavno. Predlagal je, da se postopek ustavi in zahteval, da se podatki glede začasnega odvzema vozniškega dovoljenja takoj izbrišejo iz evidence1. Pojasnil je, da je bil postopek, v katerem je Okrajno sodišče v Krškem s sklepom začasno odvzelo njegovo vozniško dovoljenje, s sodbo ustavljen, saj je prekrškovni organ na podlagi ugotovitve, da tožnik očitanega prekrška ni storil, obdolžilni predlog umaknil, vozniško dovoljenje pa je bilo tožniku s sklepom vrnjeno po uradni dolžnosti. Tožnik pa se je pred tem na kontrolni zdravstveni pregled prijavil le zato, ker je vozniško dovoljenje potreboval.

4.V zvezi s tožnikovimi navedbami je organ prve stopnje pojasnil, da je zakonska dolžnost pooblaščenega izvajalca, če ugotovi, da je imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja telesno in duševno zmožen za vožnjo motornih vozil z omejitvijo, da izdano zdravniško spričevalo iz 89. člena ZVoz-1 pošlje pristojnemu organu, ki je dolžan na podlagi tega ravnati skladno z zakonskimi določbami. Ugotovil je, da tožnik ni oporekal rezultatom opravljenega kontrolnega pregleda oziroma izrazil nestrinjanja z izdanim zdravniškim spričevalom, saj ni navedel razlogov zaradi katerih bi bilo to neveljavno in ni vložil ugovora. Na podlagi vpogleda v evidenco izdanih vozniških dovoljenj je organ prve stopnje ugotovil še, da tožnik niti v postavljenem roku osmih dni niti do dneva izdaje odločbe, ni vložil zahteve za izdajo novega vozniškega dovoljenja. Ker je bilo tožniku torej izdano dokončno kontrolno zdravniško spričevalo z omejitvijo, je organ prve stopnje tožniku na podlagi 63. člena ZVoz-1 odvzel vozniško dovoljenje in ga napotil k izdaji novega, z veljavnostjo za čas šestih mesecev od dneva izdaje zdravniškega spričevala.

Izpodbijana odločba organa druge stopnje

5.Tožnik je zoper odločbo organa prve stopnje vložil pritožbo, ki jo je organ druge stopnje zavrnil. Najprej je pojasnil, da bi organ prve stopnje sicer moral skladno z določbo tretjega odstavka 63. člena ZVoz-1 navesti, da se tožniku na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala omeji veljavnost vozniškega dovoljenja, saj mu je bila pravica do vožnje omejena na določen čas šestih mesecev od izdaje zdravniškega spričevala, a ta pomanjkljivost ni taka, da bi vplivala na drugačno odločitev v zadevi. V nadaljevanju je poudaril, da je dokončno zdravniško spričevalo z dne 25. 2. 2021 zakonita podlaga za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja tožnika. Zdravniško spričevalo pa mora pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti skladno z drugim odstavkom 103. člena ZVoz-1 takoj po opravljenem zdravniškem pregledu posredovati upravni enoti. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa je organ druge stopnje pojasnil, da sta zoper tožnika neodvisno eden od drugega tekla dva postopka, in sicer sodni in upravni, ki pa sta med seboj povezana le s tem, da je tožnik, zaradi vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja moral opraviti kontrolni zdravstveni pregled. V tej zadevi je relevantno le to, da je bilo v postopku predloženo dokončno zdravniško spričevalo, iz katerega izhajajo razlogi za začasno omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja (o čemer je bila tožniku dana možnost, da se izjasni), saj se presoja zgolj pravilnost upravnega postopka oziroma izpodbijane odločitve o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja po prejetem zdravniškem spričevalu.

Bistvene navedbe strank

6.Zoper izpodbijani odločbi je tožnik vložil tožbo, v kateri predlaga njuno odpravo in zahteva povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu.

7.V tožbi najprej pojasnjuje, da mu je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem PR 10/2021 z dne 10. 2. 2021 začasno odvzeto vozniško dovoljenje in ker ga je nujno potreboval za opravljanje sovjega dela in obiskovanja šole v Ljubljani, je podal predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. K temu je moral predložiti zdravniško spričevalo, zato se je prijavil na kontrolni zdravstveni pregled, ki ga je tudi opravil. Izdano mu je bilo zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je telesno in duševno zmožen za voznika in da ni nobenih zdravstvenih omejitev. Takoj, ko je zdravniško spričevalo prejel, je na sodišču podal predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. Tožnik je torej, ko je zaprosil za izdajo zdravniškega spričevala, ravnal v skladu z zakonom, zato ne more trpeti posledic v zvezi s tem. Po tem pa je 5. 3. 2021 prejel sklep PR 10/2021 z dne 2. 3. 2021, s katerim mu je bilo po uradni dolžnosti vrnjeno vozniško dovoljenje, ker je prekrškovni organ umaknil obdolžilni predlog, postopek pa je bil ustavljen. To pomeni, da vozniško dovoljenje tožniku sploh ne bi smelo biti odvzeto, zato je odpadla podlaga za kakršenkoli postopek odvzema vozniškega dovoljenja.

8.Tožnik poudarja, da bi moral organ prve stopnje vzpostaviti stanje, ki je bilo v času nezakonitega odvzema vozniškega dovoljenja, ne pa tožniku nalagati novih obveznosti, to sta oprava zdravstvenega pregleda in pridobitev zdravniškega spričevala. Poleg tega pa je očitek, da tožnik v odgovoru ni oporekal rezultatom opravljenega pregleda oziroma, ni izrazil nestrinjanja z izdanim zdravniškim spričevalom, za to zadevo nerelevanten. Tožnik organu prve stopnje in toženi stranki očita tudi, da v izpodbijanih odločbah nista upoštevala odredbe Okrajnega sodišča v Krškem z dne 4. 3. 2021, s katero je organu prve stopnje odredilo, da tožniku vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje in da z izvršitvijo te odredbe v uradni evidenci postane odvzem vozniškega dovoljenja neaktiven. Ravno tako nista upoštevala sodbe in sklepa PR 10/2021 z dne 2. 3. 2021, zato nista ravnala skladno s predpisi, na katere se sklicujeta. Tožnik v zvezi s tem izpostavlja, da tega postopka ne bi bilo, če ne bi bilo sodnega postopka, ki pa je bil kasneje ustavljen, zato je izgubil pravno podlago tudi upravni postopek odvzema vozniškega dovoljenja tožnika. Tožena stranka tožniku ni mogla odvzeti vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo dokončno vrnjeno, zato je tudi dokončno zdravniško spričevalo z dne 25. 2. 2021 izgubilo svoj namen, nima pravnega učinka in ne more imeti negativnih posledic za tožnika. Tožena stranka pa je kljub navedenemu odločila, da tožnikovo vozniško dovoljenje ne velja. V zvezi s tem je tožnik toženi stranki v dopisu z dne 27. 8. 2021 pojasnil, da ni nobenega razloga za to, da bi moral tožnik predložiti novo zdravniško spričevalo, saj je zdravniško spričevalo z dne 25. 2. 2021 pridobil le iz razloga, da se mu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje, ki mu je bilo kasneje vrnjeno po uradni dolžnosti.

9.Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja svoje navedbe iz izpodbijanih odločb, se nanju sklicuje in sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Dodatno poudarja, da je podlaga za omejitev vozniškega dovoljenja ugotovitev o tožnikovi začasni zdravstveni zmožnosti za vožnjo, kar izhaja iz dokončnega zdravniškega spričevala z dne 25. 2. 2021.

Presoja sodišča

K I. točki izreka:

10.Tožba zoper odločbo organa druge stopnje št. 3716-94/2021/2-02411138 z dne 20. 9. 2021, ni dopustna.

11.V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku v skladu z določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev. V obravnavanem primeru je tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje2, po pooblaščenem odvetniku vložil tožbo zoper odločbo organa prve stopnje in odločbo organa druge stopnje, ki je bila izdana na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik in ne vsebuje odločitve o njegovi pravici.

12.Ob ugotovitvi, da odločba organa druge stopnje ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo v tem delu, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.3

K II. točki izreka:

13.V preostalem delu tožba ni utemeljena.

14.Po presoji sodišča je odločba organa prve stopnje pravilna in zakonita. Pravilni in skladni z zakonom so tudi njeni razlogi, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje v celoti sklicuje. V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

15.Relevantno dejansko stanje v zadevi je nesporno (saj ga ne prereka nobena od strank; prim. drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1): Tožnik je pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti opravil kontrolni zdravstveni pregled. Na tej podlagi mu je bilo izdano dokončno zdravniško spričevalo z dne 25. 2. 2021, iz katerega izhaja, da je tožnik na podlagi opravljenega kontrolnega zdravstvenega pregleda telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, F in G, z omejitvijo, da za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja najpozneje čez šest mesecev od dneva izdaje zdravniškega spričevala opravi ponovni zdravstveni pregled pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti (in se udeleži edukacijske delavnice). Tožnik je bil z dopisom pozvan k izjasnitvi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, a rezultatom opravljenega pregleda ni oporekal, ni izrazil nestrinjanja z izdanim zdravniškim spričevalom in zoper njega ni podal ugovora. Sporno je le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, in sicer, ali je organ prve stopnje ob izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabil določbo 63. člena ZVoz-1. Tožnik namreč meni, da mu vozniško dovoljenje ne bi smelo biti odvzeto, saj je z ustavitvijo postopka pred Okrajnim sodiščem v Krškem v zadevi PR 10/2021 in vrnitvijo vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti, odpadla podlaga za obravnavni upravni postopek.

Prvi odstavek 63. člena ZVoz-1

16.Prvi odstavek 63. člena ZVoz-14, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe organa prve stopnje, določa, da upravna enota na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja z odločbo odvzame vozniško dovoljenje za toliko časa, dokler se z zdravstvenim pregledom oziroma kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila. Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, pri katerem je ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil, mora v primeru iz prejšnjega odstavka oddati vozniško dovoljenje upravni enoti (drugi odstavek). Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ima dovoljenje za vožnjo motornih vozil več kategorij, vendar mu je ta pravica iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, se izda novo vozniško dovoljenje, v katero se vpišejo tiste kategorije motornih vozil, ki jih sme voziti, oziroma omeji njegova veljavnost (tretji odstavek istega člena).

17.Izpodbijano odločbo je organ prve stopnje sprejel na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz dokončnega zdravniškega spričevala z dne 25. 2. 2021 (ki jim kot že pojasnjeno tožnik ni ugovarjal), izdanega po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu tožnika in ne na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Krškem PR 10/2021 z dne 10. 2. 2021, s katerim je bilo tožniku začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Skladno z določbo drugega odstavka 103. člena ZVoz-1 morajo namreč izvajalci zdravstvene dejavnosti oziroma pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav, ki bodo omogočale direkten vnos podatkov iz zdravniških spričeval iz 88. in 89. člena tega zakona, pošiljati kopije zdravniških spričeval takoj po opravljenem zdravstvenem pregledu upravnim enotam, po stalnem ali začasnem prebivališču kandidata oziroma imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, ki podatke iz zdravniških spričeval vnesejo v evidenco o vozniških dovoljenjih. Navedeno dokončno zdravniško spričevalo oziroma ugotovitve, ki izhajajo iz njega pa so ob upoštevanju 63. člena ZVoz-1, tako kot pravilno opozarja tožena stranka, zakonita pravna podlaga za odvzem oziroma omejitev vozniškega dovoljenja tožnika.

18.Neutemeljene so zato tožnikove navedbe, da organ prve stopnje ni imel pravne podlage za vodenje obravnavanega upravnega postopka. Pravilno je tudi stališče tožene stranke, da sta zoper tožnika neodvisno eden od drugega tekla dva postopka, in sicer sodni in upravni, ki pa sta med seboj povezana le s tem, da je tožnik, zaradi vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja moral opraviti kontrolni zdravstveni pregled in da je v tej zadevi relevantno le to, da je bilo v postopku predloženo dokončno zdravniško spričevalo z dne 25. 2. 2021. Pri tem sodišča ne prepriča v nasprotno niti okoliščina, da je tožnik kontrolni zdravstveni pregled opravil le iz razloga, da se mu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Ob upoštevanju navedenega sodišče sodi, da je organ prve stopnje na podlagi 63. člena ZVoz-1 tožniku pravilno in zakonito odvzel vozniško dovoljenje.

19.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter je odločba pravilna in utemeljena na zakonu, tožba pa neutemeljena.

20.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženo stranko ni sporno. Kot je sodišče namreč že pojasnilo, je med strankama sporno le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (63. člena ZVoz-1).

K III. točki izreka:

21.Tožnik od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Navedeno tožnikovo zahtevo je organ prve stopnje z dopisom z dne 13. 5. 2021 zaradi nepristojnosti odstopil v reševanje Okrajnemu sodišču v Krškem in o tem obvestil tožnika.

2Iz njega med drugim izhaja, da zoper to odločbo v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, dovoljeno pa je sprožiti upravni spor zoper sklep Upravne enote Krško št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021 v zvezi s to odločbo.

3Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 162/2008 z dne 23. 4. 2008, 5. odstavek in sodbo in sklep tega sodišča I U 1313/2013 z dne 26. 9. 2013, 10. odstavek in sklep I U 839/2015 z dne 29. 9. 2015, 5. odstavek.

4Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 - ZNOrg, 43/19, 139/20, 43/22, 153/22.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o voznikih (2016) - ZVoz-1 - člen 63, 63/1, 63/2, 63/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.