Jedro

Dogovor strank glede posesti predstavlja v motenjski pravdi neupoštevno dejstvo, o katerem je pretresanje celo izključeno.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je le-ta od tožene uveljavljala, da jo je motila v posesti kosilnice s tem, da je dne 22.3.1997 odpeljala kosilnico tipa BCS, širine koles 1,1 m, bencinski motor, sivomodre barve, letnik 1965 in prostorov tožnika in jo odpeljala neznano kam ter v posledici navedenega prepoved takih in podobnih motilnih dejanj v bodoče ter vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja tako, da navedeno kosilnico vrne v prostor tožnika, od koder jo je odpeljala. Hkrati je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 187.660,00 SIT v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sta bili pravdni stranki soposestnici kosilnice ter da tožena stranka s tem, da je dne 22.3.1997 odpeljala kosilnico iz prostorov tožnika, ni posegla v dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo, saj tožnik ni bil njen izključni posestnik, kosilnica pa se je na različnih lokacijah nahajala tako pred, kot po 22.3.1997. Iz vseh pritožbenih razlogov se zoper sklep pritožuje tožeča stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni. V pritožbi navaja, da je toženec priznal, da je bil dogovor strank, da se sporna kosilnica v neaktivni sezoni (pozimi) shranjuje pri tožniku. Ko je toženec kosilnico odpeljal 22.3.1997, je na Tatrah še vedno zima in se ne kosi. Tudi namen toženca ni bil popravilo kosilnice, temveč izsiliti spremembo dotedanjega sporazuma o shranjevanju in rabi kosilnice, kar jasno sledi iz ostalega, kar je navedel v pismu z dne 24.3.1997. Res sta bili do 10.7.1996 pravdni stranki v soposesti kosilnice, vendar jo je tožnik takrat vzel v izkjučno posest. S sklepom opr.št. P 110/96 je bilo res naloženo tožniku vzpostaviti prejšnje stanje, vendar toženec ni predlagal prisilne izvršbe glede vzpostavitve prejšnjega stanja, zato je ostalo stanje kakršno je nastalo z motilnim dejanjem in je torej kosilnica ostala v izključni posesti tožnika. Zato je toženec jasno izvršil motenje posesti, ko je dne 22.3.1997 kosilnico odpeljal z namenom izsiliti spremembo dotedanjega dogovora strank in sanirati stanje, ki je nastalo po motilnem dejanju tožnika z dne 10.7.1996, potem ko toženec ni predlagal prisilne izvršbe v zakonitem 30-dnevnem roku.

Pritožba ni utemeljena.

Kolikor se tožnik v pritožbi sklicuje na dogovor strank glede posesti kosilnice v neaktivni sezoni, uveljavlja s tem pravico do soposesti, ki pa se v pravdah zaradi motenja posesti ne upošteva (1. odst. 78. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR) in je po 441. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pretresenje o pravici posesti celo izključeno. Kolikor pa se tožnik v pritožbi sklicuje na izključno posest, pa v prvi vrsti ni mogoče mimo dejstva, da tožnik že v tožbi navaja (prvi stavek tožbe), da sta pravdni stranki soposestnika kosilnice, tako da ne more z uspehom v pritožbi uveljavljati izključne posesti. Sicer pa tožniku kot tožencu v pravdni zadevi opr.št. P 110/96 Okrajnega sodišča v Sežani ni bilo naloženo, da vzpostavi prejšnje posestno stanje, temveč mu je bilo naloženo, da v roku osmih dni omogoči tožeči stranki dostop do kosilnice ter se v bodoče vzdrži takih in podobnih motilnih dejanj.

Tožniku tako ni bila naložena vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, v posledici česar bi, kot zatrjuje v pritožbi, prišel do izključne posesti (sicer v nasprotju s samimi tožbenimi trditvami, kot že obrazloženo). Povsem neutemeljene so tako pritožbene trditve o izključni posesti.

Po oceni pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa tudi ni zagrešilo niti kakšne pavšalno zatrjevane, niti kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. tč. 380. čl. ZPP pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.