Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Občina Slovenska Bistrica in pravni prednik toženk A. A. so 23. 4. 2007 sklenili menjalno pogodbo, s katero se je občina zavezala na A. A. prenesti lastninsko pravico na stanovanju na [prvem naslovu ...], A. A. pa se je zavezal na občino prenesti lastninsko pravico na stanovanju na [drugem naslovu ...]. V menjalni pogodbi je bilo zapisano, da lastninska pravica Javnega stanovanjskega sklada Občine Slovenska Bistrica še ni urejena v zemljiški knjigi. A. A. je leta 2013 prenesel lastninsko pravico na stanovanju na [drugem naslovu ...] na podlagi darilne pogodbe in notarskega zapisa na toženki. V letu 2019 sta ti občini poslali poziv za izselitev. Ker je občina poziv zavrnila, sta toženki vložili tožbo zoper občino zaradi izročitve nepremičnine. Občina je na tožbo odgovorila in hkrati vložila nasprotno tožbo, s katero zahteva ugotovitev lastninske pravice na stanovanju na [drugem naslovu ...]. Sodišče tožb ni obravnavalo enotno, temveč je nasprotno tožbo obravnavalo samostojno in ločeno kot predhodno vprašanje, prvi postopek pa prekinilo.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine – stanovanja na [drugem naslovu ...] in podredni zahtevek – izbrisno tožbo v zvezi z navedenim stanovanjem.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tudi po mnenju višjega sodišča ni mogoč zaključek, da je tožnica dobroverna posestnica stanovanja na [drugem naslovu ...]., saj se je zavedala ali pa bi se ob izkazani običajni skrbnosti morala zavedati, da ni prišlo do realizacije menjalne pogodbe.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je menjalna pogodba, s katero dejanski lastnik nepremičnine (občina) le-to zamenja z drugo nepremičnino, nična zgolj zato, ker je v zemljiški knjigi že od leta 1969 dalje zatečeno in neurejeno zemljiškoknjižno stanje, ki se kaže v tem, da je v zemljiški knjigi lastninska pravica na stanovanju zmotno vpisana (celo še zmeraj kot pravica do uporabe) na neobstoječ subjekt, to je Zvezni sekretariat za narodno obrambo SFRJ?; 2) Ali je predmet obveznosti po menjalni pogodbi nemogoč zato, ker je zemljiškoknjižno stanje nepremičnine, ki se ponuja v menjavo, drugačno od dejanskega lastninskega stanja?; 3) Ali "izpolnitveno ravnanje" predstavlja "predmet" najemne pogodbe?; 4) Ali je sklenitev menjalne pogodbe dopustna za bodočo stvar?; 5) Ali je sklenitev menjalne pogodbe dopustna za tujo stvar?; 6) Ali je materialnopravno pravilno, da se dejanskemu lastniku nepremičnine odreče dobra vera v okviru priposestvovanja za obdobje od leta 2007 do 2019 zaradi sodne ugotovljene ničnosti menjalne pogodbe v letu 2021?; 7) Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča, da priposestvovanje stanovanja, ki se ponuja v menjavo in je trajalo od leta 1969 do 2007, ni pravno relevantno pri presoji zakonitosti menjalne pogodbe za ta isto stanovanje v letu 2007?; 8) Ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb ZPP s tem, ko je odločilo zunaj meje postavljenih zahtevkov in s tem preseglo svoje pristojnosti, ko je brez podanega zahtevka na ugotovitev ničnosti menjalne pogodbe, brez podane trditvene podlage pravdnih strank o ničnosti menjalne pogodbe, brez dodanega ugovora o ničnosti ter celo brez zatrjevane ali vsaj omenjene ničnosti v trditveni podlagi kar samo opredelilo menjalno pogodbo iz leta 2007 kot nično, ne da bi v okviru materialno procesnega vodstva opozorilo na vprašanje ničnosti menjalne pogodbe?; 9) Ali sodba sodišča, upoštevaje predhodno revizijsko vprašanje, predstavlja sodbo presenečenja? in 10) Ali lahko sodišče neprerekana in nesporna dejstva med strankami samo opredeli kot sporna?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).